LTH na robu zloma

Kljub programu, ki gre v prodajo, bo v Loških tovarnah hladilnikov brez finančne pomoči prišlo do zloma. Delavci so ostali brez plač in ni denarja za nakup repromateriala.

Škofja Loka - Sanacija Loške tovarne hladilnikov (LTH) traja že četrto leto. Kot pravi direktor in solastnik Miloš Kodre, koren krize, v kateri so, izhaja iz lanskega leta, ko je po dokapitalizaciji ob koncu leta 2007 v višini milijon evrov ob začetku lanskega leta Nova Ljubljanska banka (NLB) kljub dogovoru o posojilu v višini dva milijona evrov dala LTH le pol manjše posojilo. Ta finančna vrzel je v letu 2008 vedno bolj motila poslovanje, saj so bili vedno manj sposobni s prihodki od prodaje pokrivati nabavo repromateriala. Kaj je bil pravi vzrok, da NLB ni izpolnila dogovora, ki je onemogočil predvideno izvajanje sanacijskega programa, direktor Kodre ne zna pojasniti. Zagotavlja pa, da so družbo v lanskem letu povsem »očistili«, tako da je poslovanje povsem transparentno, bilance sestavljene po vseh računovodskih standardih, torej so pravi odraz stanja.

Prenehali tudi odkupovati terjatve

Stanje se je še zaostrilo, ko je NLB v septembru zahtevala odplačilo glavnice v višini 186 tisoč evrov, podjetje Prvi Faktor, katerega ustanoviteljici sta NLB in SID Zavarovalnica, pa prenehalo odkupovati terjatve. Tudi za ta ukrep Kodre nima pojasnila, povedal je le, da pri odkupovanju terjatev doslej ni bilo nikakršnih zapletov, saj so jih kupci v celoti poravnali. Še ob začetku leta je Prvi Faktor odkupil za milijon evrov terjatev in dobil do jeseni v celoti poplačano. Tako so LTH izgubile prek milijon likvidnih sredstev, kar je skrajno zaostrilo položaj in povzročilo pomembne motnje proizvodnje.

Tudi popravljenega plana niso dosegli

Če so ob začetku leta v skladu s sanacijskim programom in tedanjimi dogovori v poslovnem načrtu planirali 25 milijonov prodaje, so bili že v začetku maja prisiljeni plan zmanjšati na 20 milijonov evrov prodaje, opisane težave pa so uresničitev znižale na nekaj manj kot 17 milijonov evrov. Trenutno imajo za več kot milijon evrov neporavnanih faktur z rokom 60 oziroma 90 dni, zavarovanih pri SID banki, ki bi jih radi prodali, da bi prišli do likvidnih sredstev, pa kupca v bankah na najdejo. Tudi za vzroke za ta drugi ukrep – neodkupovanje terjatev, Kodre nima pojasnila. Ocenjuje, da je v letu 2008 pri poslovanju LTH nastalo za 3,5 milijona evrov izgube.

Lani odpustili 95 delavcev

V zagati z likvidnostjo so v LTH za leto 2009 pripravili bolj pesimističen plan, po katerem naj bi v tem letu ustvarili promet v višini 18,5 milijona evrov. Pri tem Kodre dodaja, da so lani zmanjšali število delavcev s 420 ob začetku leta na 325 ob koncu, letos pa naj bi število še zmanjševali do 280, kar naj bi bil spodnji prag, ko naj bi proizvodnja bila racionalna. Od lani 95 delavcev, ki so jim prekinili delovno razmerje, jih je po Kodretovih besedah okoli 60 odstotkov odšlo na »mehak način« (upokojitve, drugam). Odpravnine nekaterim še dolgujejo in prav sedaj se skušajo dogovoriti, kdaj naj bi jih izplačali. Marsikaj bi rešilo tudi dezinvestiranje – načrtovana prodaja proizvodne linije za hladilne skrinje, katerih proizvodnjo so že v letu 2007 opustili. Kljub zanimanju (iz Srbije, Makedonije in Ukrajine) je zaradi vse večje krize niso mogli prodati. Po knjigovodski vrednosti je linija vredna okoli tri milijone evrov, linijo imajo na leasing in prodaja bi jih razbremenila odplačevanja.

S plačami čakajo na denar iz prodaje

V januarju so poravnali vse obveznosti do bank, trenutno pa nimajo dovolj denarja niti za izplačilo plač. Zaposleni niso dobili decembrske plače, proizvodnja pa bo vsaj do sredine tega tedna zaradi pomanjkanja surovin v celoti stala, čeprav bi za potrebne materiale potrebovali le 150 tisoč evrov. Za izplačilo plač čakajo na prva plačila iz prodaje, predvidoma prihodnji teden. Naročil imajo dovolj, proizvodnja je prodana za mesec in pol.

Po pomoč k državi

Dogovorjeni so, pravi direktor Kodre, da se bodo odločno obrnili na državne organe, opozorili na to, kakšno je ravnanje bank, ter zaprosili tudi za sanacijska sredstva za podjetja v težavah iz evropskih skladov. Ravnanja bank, ki naj bi spremljale gospodarstvo, ne razumejo, saj LTH s skupno 14 milijoni evrov vseh dolgov (ob približno 30 milijonih vrednosti premoženja) še zdaleč ni med najbolj zadolženimi podjetji. Razmere, v katerih se je znašel LTH, seveda zahtevajo tudi ukrepanje lastnikov in pripravljajo se na ponovno dokapitalizacijo. V prvi fazi Miloš Kodre predvideva dokapitalizacijo v višini 450 tisoč evrov. Lastniki so namreč prepričani, da je proizvodni program dober, saj ocenjujejo, da z dodano vrednostjo za evropsko zaostajajo le za pet odstotkov. Nujno pa je treba rešiti sedanje stanje nelikvidnosti, sicer bodo zaradi nepravočasnih dobav izdelkov izgubili kupce in ugled. Sprašujejo se, kam vodi vehementno obnašanje bank, ki se brez pojasnil igrajo z usodo 320 ljudi. So na robu ustavitve zanimivega in perspektivnega programa, ki bo, če bodo začeli odhajati ljudje z znanjem, propadel.

Sindikat ni na drugem bregu

Kot nam je povedal predsednik sindikata v LTH David Švarc, so v sindikatu z razmerami in vzroki za nezavidljiv položaj seznanjeni. Če so lani ob kar 39.800 neopravljenih delovnih urah kljub temu dobili sicer skromne plače in celo regres, pa bo brez plač »kmalu počilo«. Ker vedo, zakaj je položaj tak, z vodstvom niso na nasprotnih bregovih in skušajo tudi prek svoje centrale pripomoči k iskanju rešitve na sestanku pri ministru za gospodarstvo. Naj država izve za ravnanje državne banke, pravi Švarc. Če bo treba, so dogovorjeni tudi za proteste pred parlamentom.