Je... ti sunac

V rubriki, ki se bo imenovala Takle ´mamo, bo naš dober prijatelj iz gostilne Vinko Teran po imenu razmišljal o takih in drugačnih dogodkih in stvareh, s katerimi se navadni državljani srečujemo v vsakdanjem življenju. Te dni smo se pogovarjali, o čem drugem, kot o Emi.

Živjo. Človek ne bi verjel, kakšne imamo vsako leto z izborom slovenske pesmi za Eurosong. V rimi bi lahko zapisali »Ema je vselej dilema«. Sam nisem ravno velik ljubitelj tovrstne zabavne, ali kakšne že, muzike, ki jo predstavlja povprečen nastopajoči na Eurosongu, pa vendarle vsako leto, če sem le doma, malo pošpegam na domačo televizijo. Predvsem z namenom, vedeti kaj na to temo. Kako bi se sicer v ponedeljek v službi in potem za šankom lahko pogovarjal o tem? Letos si po več letih nisem izbral svojega favorita. Itak me ne briga kaj dosti, kdo od naših bo odpotoval na Eurosong, pa vendarle, vsako leto je bilo fino navijati za nekoga. Letos…, letos niti ne.

Letošnja Ema niti z glasbo niti z voditeljskim parom, po ničemer, ni izstopala od tistih v preteklih letih. Muzika je bolj ali manj en in isti šmoren, vsak od nastopajočih se trudi biti čim bolj vpadljiv in razpoznaven, naj bo s pretiranim perjem okrog sebe ali na drugi strani s preveč asketsko pojavo. Glasba je največkrat v drugem planu. Ne rečem, ena tretjina skladbic je čisto znosnih, vrednih, da se jih človek zapomni, večino pa pozabiš tisti trenutek, ko izvajalci zapustijo oder. Blazno mi gre na živce, ko pevke, ki so same po sebi dovolj simpatične in glasovno dovolj sposobne, na oder ponavadi privlečejo tri, štiri mladiče, ki potem k'r neki telovadijo, in obratno, kadar povsem solidni pevci zraven privlečejo še nekaj dolgonogih violinistk, ki potem drgnejo z lokom po inštrumentu, medtem ko s prsti leve roke niti mignejo ne. Končni rezultat njihovega naprezanja je le, da jim kljub vztrajnemu žaganju nekako ne uspe prežagati violin.

Najpomembnejši del Eme tako ali tako nastopi ob podeljevanju točk. Letos pol žirija, pol gledalci. In spet nateg. Kot vedno glavni favoriti publike odpadejo, kot že kakšna Karmen Stavec, Anžej Dežan. A vztrajnost je lepa čednost in tako sta tudi omenjena prišla enkrat na vrsto. Langa so »popušili« lani in pazi to, to se je zgodilo tudi letos. Kuhinja? Itak. Za poraženca je vedno nekdo kriv. Letos je mogoče tako tudi bilo. Zmagovalni komad je dober, ni kaj reči. Kaj bo s Quartissimi v Moskvi? Kdo ve, se bodo uvrstili ali izpadli. Eno je zagotovo. Tako dobre pesmi, kot jo je pred leti na Emi zapel Magnifico, doslej še ni bilo. In glej ga, tudi Silvija je takrat »popušila«.