Stoletnica kulture

Besedilo: Janez Zeni
Kategorija: Kranj / petek, 6. februar 2009 / 06:00

Na današnji prireditvi ob 19. uri v gasilskem domu v Spodnji Besnici bodo podelili priznanja najbolj zaslužnim kulturnim delavcem in tako zaključili niz prireditev ob visokem jubileju.

Spodnja Besnica - Poleg podelitve priznanj, ki jih je izdelal akademski slikar domačin France Bešter, bo ob tej priložnosti izšel obsežen zbornik Pričevanja o kulturni dejavnosti od leta 1908 do 2008. V njem so po obdobjih predstavljene vse dejavnosti, s katerimi je kultura zadnjih sto letih bogatila življenje ljudi v Besnici.

Ob visokem jubileju se je v preteklih dveh letih v Besnici zvrstilo nekaj zelo dobro obiskanih kulturnih dogodkov, s katerimi so želeli poudariti pomen kulture, obuditi spomine na preteklih sto let kulturnega delovanja in se spomniti tudi zaslužnih kulturnih delavcev, ki so to obdobje s svojim požrtvovalnim delom močno zaznamovali. Lani so Frančišku Pokornu, ustanovitelju kulturnega društva, odkrili spominsko ploščo, organizirali spominsko zahvalno mašo in dve izjemno odmevni kulturni prireditvi: domača avtorica Marija Šolar je predstavila knjigi Besnica v ljudskem izročilu in knjigo Naše korenine, v kateri so rodovniško predstavljene besniške družine, od nastankov do leta 1950. Obe knjigi, ki sta prava knjižna bisera, sta bili izdani pod okriljem Kulturnega društva Jože Papler Besnica, ki jih je s pomočjo sponzorjev tudi sofinanciralo.

Kulturno društvo Besnica je ime dobilo po zaslužnem in vsestranskem kulturnem delavcu Jožetu Paplerju, ki je bil pred nemško okupacijo in zadnji društveni predsednik. Zaradi narodne zavesti, svobodoljubnosti in sodelovanja z Osvobodilno fronto so ga nemški okupatorji odpeljali v begunjske zapore, ga obsodili na smrt in leta 1942 ustrelili kot talca.

V kulturnem društvu, ki je eno najstarejših v Sloveniji, že od začetka gojijo dramsko in pevsko dejavnost, na odru gasilskega doma (pred njegovo zgraditvijo leta 1927 kar na kmečkih podih) je bilo postavljenih izjemno veliko dramskih predstav in pevsko-glasbenih koncertov, večinoma v izvedbi domačih igralcev, režiserjev in pevovodij, gostovali so ljubiteljski in poklicni umetniki sosednjih krajev, iz Slovenije in zamejstva. V povojnem času so se razvile še druge kulturne zvrsti: folklora, v kateri sedaj prevladujejo mladi, radioamaterji, likovniki amaterji in akademsko izobraženi. Lahko se pohvalimo tudi z zelo uspešnimi literati in ljudskimi umetniki, ki izdelujejo narodne noše in dražgoške kruhke.