Predan vzgoji mladih planincev
Franci Benedik je štiri desetletja vodil delo z mladimi v Planinskem društvu Kranj. Decembra je prejel najvišje priznanje, svečano listino Planinske zveze Slovenije.
Stražišče pri Kranju – Po rodu je iz Strmice v Selški dolini. Strmin je vajen od mladosti, vendar je začel zahajati v gore šele po prihodu v Kranj leta 1961. Po odsluženi vojaščini se je odločil za študij in postal predmetni učitelj zgodovine ter zemljepisa. Od leta 1968 pa do upokojitve leta 2001 je učil v Osnovni šoli Simona Jenka. Franci Benedik in žena Lea sta si postavila hišo v Stražišču, kjer danes bivata sama. Sin Andrej in hči Marja imata že svoji družini.
»Če ne bi imeli domači razumevanja za mojo povezanost s planinstvom, bi v njem veliko manj naredil,« je priznal 71-letni upokojenec. Rad se je spomnil prvih korakov v gore. »Najprej sem hodil po naših gorah z družbo. Vzpel sem se na vse vrhove planinske transverzale. Ko sem začel delati v šoli, sem se kot mentor planinske skupine vključil v Planinsko društvo Kranj. Njegov član sem pol stoletja, kar štiri desetletja pa sem vodil Mladinski odsek. Težišče dela je bilo na sodelovanju z desetimi osnovnimi šolami v tedanji občini Kranj. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo v planinskih krožkih do 600 učencev. To je pomenilo 40 odstotkov vsega članstva v društvu. Skrbel sem za koordinacijo dela s krožki, organizacijo izletov in pripravo planinskih šol ter taborov. Če se prav spomnim, sem opravil z mladimi planinci okrog 600 izletov v gore. Najbolj zveste člane krožkov sem za nagrado osemnajstkrat vodil na Triglav. Zadnja leta gremo v plezalni vrtec nad Preddvorom. Tam jih alpinisti učijo osnov plezanja,« je povedal Franci Benedik o svojem dolgoletnem sodelovanju v kranjskem planinskem društvu.
Veliko je bilo prostih sobot in nedelj, ko je vodil mlade planince v hribe. Ko sta njegova otroka zrasla, sta se včasih pridružila na izletih. Vsak šolski krožek je organiziral svoje izlete, enega na mesec pa so imeli skupaj. Tako so spoznali vsa pogorja v Sloveniji, od nižjih do višjih. Na skupne pohode so hodili tudi s kranjskimi taborniki in jamarji. S slednjimi še pripravijo po en planinsko jamarski izlet na leto. V planinskih šolah je Franci predaval o zgodovini in organizaciji planinstva, naših gorstvih, orientaciji in drugih temah. Planinske tabore je pripravljal tudi v sodelovanju z Mladinsko komisijo PZS.
»Skupaj smo doživeli veliko lepega. Največ je vredno, da se na izletih ni nihče ponesrečil. Delo z mladimi ima neprecenljivo vzgojno vrednost. Poleg znanja o planinstvu spodbuja skrb za naravo, pozitivne medčloveške odnose in zdravo telesno aktivnost. Slednjega se zavedamo tudi starejši. Že štiri leta vodim na planinske izlete upokojence iz društev Žabnica in Bitnje-Stražišče. Najbolj uživam, ko vidim zadovoljne ljudi po končanem izletu in osvojitvi novega vrha. To je največja nagrada za mojo aktivnost,« je dejal izkušeni član PD Kranj.
Njegovo bogato delo ni ostalo prezrto. Hrani vrsto priznanj: častne znake PZS in celo srebrni znak Planinske zveze Jugoslavije, Ručigajevo plaketo in malo plaketo Občine Kranj. Lani je dobil najvišje planinsko priznanje, svečano listino Planinske zveze Slovenije. Franci se šele sedaj zaveda, da mu to veliko pomeni.