Darja s svojo zbirko medalj, ob njej mama Marija in trener Pajo Cakiči

Medalja je zanjo največje veselje

Februarja bodo v Idahu (ZDA) svetovne igre specialne olimpiade, na katerih se v zimskih športih merijo športniki z motnjami v duševnem razvoju. V 17-članski slovenski reprezentanci je tudi Darja Buh iz Kremenika nad Poljanami.

Darjo Buh smo obiskali ob koncu novembra, ko je prvi sneg pobelil pobočja in se je navdušena športnica že podala na trening na snegu. Njena športna disciplina je krpljanje, njen pripomoček krplje. Poleti se sicer ukvarja tudi z atletiko, v tem športu je dobila tudi več medalj, na letošnjih svetovnih igrah specialne olimpiade pa bo tekmovala s krpljami. Udeležila se je že številnih tekmovanj in osvojila odličja vse od regijskih iger in državnih tekmovanj do mednarodnih mitingov in evropskih iger. V svoji zbirki ima 15 medalj, na olimpijsko pa v svoji skromnosti kar ne upa računati. Ko je izvedela, da bo šla na svetovne igre specialne olimpiade v ameriški Idaho, je želela vedeti, kje je to in je prinesla zemljevid Slovenije, pove Darjina mama Marija. Sedaj že ve, da je to na drugem koncu sveta, kjer bo svoje moči merilo okoli pet tisoč športnikov, 250 jih bo le v njeni kategoriji.

 

Na tekmovanje jo pripravlja njen trener Pajo Cakiči. O svoji varovanki, na katero je zelo ponosen, pa pravi: »Darja je ena redkih oseb z motnjo v duševnem razvoju, ki ni vključena v nobeno od institucij, ki skrbijo za te ljudi. Živi doma in stik z drugimi ljudmi ji predstavlja pretežno športna aktivnost. K tej smo v društvu Sožitje v Škofji Loki pred nekaj leti povabili tudi ljudi, ki niso nikjer vključeni, med njimi je bila tudi Darja. Mislim, da ji je to zelo pomagalo, ne le pri doseganju športnih rezultatov, pač pa tudi v življenju.«

 

Tudi v škofjeloškem Sožitju so zelo ponosni, da gre Darja na prireditev svetovnega pomena, saj je to priznanje tudi za društvo, pravi predsednik Marko Mohorič. V društvu je sicer okoli 260 članov, od teh jih je 110 z motnjo v duševnem razvoju (preostali so njihovi svojci in strokovnjaki, ki jim pomagajo), s športom se jih ukvarja približno polovica.

 

Kako da je Darja kar doma, da ne obiskuje denimo delavnic, zlasti še, ker društvo Sožitje zagotavlja prevoz za te ljudi od doma v Škofjo Loko? Darjina mama Marija Buh pove, da je imela hčerka zelo neprijetne izkušnje, ker je »zdravi« ljudje niso sprejeli. Zato je ostala kar doma. Priznava pa, da ji športne dejavnosti, h katerim jo je pritegnilo društvo Sožitje in trener Pajo Cakiči, zelo pomagajo. »Prej je bila zelo zamorjena, velikokrat je bila živčna, odkar pa se ukvarja s športom, se je zelo popravila in je veliko bolj sproščena,« pove mama. »Posebno veselje ji pomenijo medalje, ki jih je dobila v desetih letih, odkar hodi na treninge in tekmovanja. Sedaj pa plava, teče, doma trenira na sobnem kolesu, pozimi pa krplja in to ji je v neizmerno veselje. Sosed Ivan ji je preteklo leto za rojstni dan kupil krplje, tako da ima sedaj svoje. Posebej pa smo vsi skupaj veseli, da k Darji prihaja Pajo, ki zna delati z njo.« Darja dodaja, da vseh medalj ne bi bilo, če ne bi bilo Paja. Slednji pa pravi, da k Buhovim v Kremenik prihaja kot k svoji družini. »Kar delam, ne počnem zaradi denarja, tudi ne samo zaradi športnih dosežkov. Najbolj pomembno mi je, da je Darja zadovoljna. In s tem mi vrača moje prizadevanje,« pravi Pajo Cakiči. »Sicer pa tudi cilji gibanja specialne olimpiade niso zgolj dosežki in medalje. Gre zlasti za druženje in medsebojno spoznavanje ljudi z motnjami v duševnem razvoju, ki se na tekmovanjih svetovnih razsežnosti razumejo med seboj ne glede na jezik. Darja si je prek športa pridobila tudi mnogo prijateljev, nič več ne tiči samo med štirimi stenami. To je tudi meni v veliko zadovoljstvo, zato me takšno delo vleče …«

 

Za udeležbo na svetovnih igrah specialne olimpiade je bilo potrebnega veliko trdega treninga, športniki so šli tudi na priprave na Koroško, že 3. februarja pa se bodo v Idahu borili za medalje. Lepo bi bilo, ko bi Darja k sedanjim petnajstim dodala še olimpijsko odličje! Da tudi okolica ceni njene dosežke, dokazuje knjiga, ki ji jo je za njene športne uspehe daroval župan Milan Čadež. Kadar pa Darja ni zaposlena s treningi in pripravami na pomembne tekme, živi odmaknjeno življenje skupaj z mamo in sestrino družino. Poleti rada nabira gobe, hodi na sprehode, veze gobeline ali se igra z domačim psom. Najraje pa krplja, je zapisano v vprašalniku društva Sožitje, ki ga je lani izpolnila njena sestra.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / / 07:00

Ukradli srebrnega Golfa

Lahovče - Neznanec je v noči na nedeljo iz garaže stanovanjske hiše odpeljal osebni avtomobil Volkswagen Golf, kovinsko srebrne barve, letnik 2005. Na njem so bile nameščene tabl...

Objavljeno na isti dan


Razvedrilo / torek, 2. maj 2017 / 21:07

Paradajz in Kaja

Pred nekaj dnevi je slovenski trg dobil še eno kuharsko knjigo, a vseeno malce drugačno: imenuje se Paradajz – Velika knjiga receptov s paradižnikom. Koncept in recepti knjige so delo Luke Novaka in V...

Gospodarstvo / torek, 2. maj 2017 / 19:19

GeoCodis: od zemlje do zvezd

Matjaž Ivačič in Andrej Beden sta pred tremi leti ustanovila podjetje GeoCodis in v tem času razvila produkte za Simobil, Dars, Luko Koper ter se prebila tudi na afriški trg.

Tržič / torek, 2. maj 2017 / 19:18

Akcijski načrt za več podjetništva

Tržič – Svetniki so na aprilski seji občinskega sveta sprejeli osnutek akcijskega načrta za spodbujanje razvoja podjetništva in gospodarskega razvoja v občini Tržič, predstavil jim ga je Goran Novk...

Razvedrilo / torek, 2. maj 2017 / 19:11

Najlepši, najboljši in okusni sladoledi

Tacenska cesta je dobila nov bistro in kavarno, viktorja za življenjsko delo 2016 Lado Ambrožič, v finalnem izboru za najlepšega Slovenca gorenjskih predstavnikov ne bo, miss športa Slovenije 2017 pa...

Zanimivosti / torek, 2. maj 2017 / 17:45

Škarje in nože so nekoč ostrili potujoči brusači

Tako kot vsem dobro poznani Ribničani, ki so se, da so preživeli sebe in družino, s suho robo na ramah odpravili po svetu, so se s trebuhom za kruhom na pot nekoč morali odpraviti tudi rezijanski brus...