Reševanje likvidnosti in razvoja

Besedilo: Štefan Žargi
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 29. januar 2009 / 06:00

Osrednji namen pripravljenih ukrepov ministrstva za gospodarstvo je reševanje likvidnosti in razvojnih aktivnosti v podjetjih. Razpise poenostavljajo.

Ljubljana – V petek so na ministrstvu za gospodarstvo sklicali novinarsko konferenco, na kateri so predstavili letošnji program dela in predvsem ukrepe, s katerimi želijo pomagati gospodarstvu v vse bolj zaostreni gospodarski krizi. Minister Matej Lahovnik je zato na prvo mesto postavil ukrepe na direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost, področje ekonomskih odnosov s tujino in področje energetike, največ zanimanja pa je bilo o tem, kako bo vlada zagotovila uveljavitev dan prej sprejetih priporočil za znižanje menedžerskih plač. Sicer pa so se že začele priprave in pogajanja za rebalans proračuna za letos, ki je nujno potreben zaradi nastale gospodarske krize.

Za 286 milijonov spodbud

V direktoratu za podjetništvo in konkurenčnost so odločili, da za spodbujanje podjetništva in konkurenčnosti v letu 2009 namenijo 216 milijonov evrov ter tudi 70 milijonov evrov, sicer predvidenih v letih 2014 in 2015 za likvidnostno pomoč gospodarstvu. Drugi ukrep je dokapitalizacija Slovenskega podjetniškega sklada in banke SID. V prvem primeru se je za deset milijonov evrov povečal rezervni sklad, kar je pomemben vzvod pri spodbujanju malih in srednjih podjetij za odpiranje novih kreditnih linij v časih omejene likvidnosti, dokapitalizacija banke SID pa bo prav tako omogočala dodatne možnosti kreditiranje malih in srednjih podjetij, predstavlja pa tudi pritisk na poslovne banke v smislu obnavljanja kreditov ter podeljevanje novih investicijskih kreditov. Dokapitalizacija banke SID bo izvedena v višini petsto milijonov evrov, saj je v celoti uspela na trgu s ponudbo svojih obveznic. V pretežni meri so jih kupile banke, ki lahko to kasneje unovčijo pri Evropski centralni banki. To bo pomembna dodatna finančna injekcija v slovensko gospodarstvo. Če se bodo likvidnostne razmere še bolj zaostrile, kot je sedaj ocenjeno, se pripravljajo tudi scenariji ukrepanja v teh primerih. Možno je na primer, da Banka Slovenije svoje depozite premesti iz tujih bank v domače.

Sprejete že davčne olajšave

Ključno je tudi, da so bile sprejete investicijske olajšave za vlaganja v opremo in neopredmetena dolgoročna sredstva – to je pomembno razbremenjevanje podjetij, znižane pa so bile tudi akontacije davka na dohodek pravnih oseb, saj je bil dobiček lani zaradi konjunkture visok. Ta ukrep predstavlja po oceni razbremenitev podjetij za petdeset milijonov evrov.

Priprave na vstop v OECD

Na področju ekonomskih odnosov s tujino je ključni projekt vključevanje Slovenije v OECD (Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj). Pristopna pogajanja so se že pričela; pričakujejo da bodo precej zahtevna in intenzivna. Zelo zahtevno bo vprašanje, kjer pričakujejo največ pripomb zaradi slabe dosedanje prakse v Sloveniji, o korporacijskem upravljanju družb, zlasti tistih v državni lasti. Pri tem utegneta biti pomembna projekta Kadrovsko akreditacijski svet in kodeks upravljanja družb. Ne samo za vključevanje v OECD, pač pa tudi za izboljšanje naše prakse.

Novi bloki elektrarn in Južni tok

Na področju energetike so pomembni ukrepi za pospešitev pomembnih projektov, kot so šesti blok šoštanjske termoelektrarne, drugi blok nuklearne elektrarne v Krškem, pri čemer je treba čim prej rešiti vprašanje skladiščenja nizko in srednje radioaktivnih odpadkov kot pogoj za priprave na drugi blok. Na energetskem področju so posebnega pomena tudi pogajanja za plinovod Južni tok, kjer se poskušajo zbližati stališča naše države, naših nacionalnih strateških energetskih interesov ter interesov Gasproma in ruske države.

Vsaka vlada spreminja upravo

Na področju notranjega trga so pomembni ukrepi za uveljavitev evropskih direktiv, kot vsako leto pa bo tudi letos potrebna dopolnitev Zakona o gospodarskih družbah, pri čemer bo ključna sprememba pri nagrajevanju članov nadzornih svetov, saj je sedaj mogoče vzeti denar za nagrajevanje tudi iz dobička družb, po mnenju ministrstva pa je to povsem neprimerno, vsebinsko nesmiselno. Nagrajevali naj bi v obliki sejnin ali s pavšalom.

Pripravlja se tudi reorganizacija državne uprave, ki predvideva tudi reorganizacijo ministrstev. Predlagana je selitev področja elektronskih komunikacij, razen problematike upravljanja družb, kot sta Telekom in Pošta Slovenije, iz ministrstva za gospodarstvo v ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo ter področje gospodarske diplomacije na zunanje ministrstvo. Cilj je, dobiti natančen pregled nad zastopstvi v tujini, odpraviti podvajanje z združitvijo zastopstev države na enem mestu. Popravili naj bi tudi napako, ko je bil sektor za učinkovito porabo energije kar nekako pozabljen na Ministrstvu za okolje in prostor, tako da ga bodo selili nazaj na Ministrstvo za gospodarstvo. Sektor tako praktično ni deloval, čeprav bi lahko zanj pridobili precej denarja od EU.

Enostavnejši razpisi

O operativnem delu in ukrepih na ministrstvu za gospodarstvo je nato spregovorila državna sekretarka Darja Radić in poudarila, da delajo na treh področjih: za ohranjanje razvojnih aktivnosti v podjetjih, izboljševanje likvidnosti za mala in srednja podjetja ter poenostavitev postopkov in izboljšanje pogojev pri prijavah na razpise.

Konkretni dosežki: že ob koncu leta so za že objavljen razpis sredstev za nakup nove tehnološke opreme za mala in srednja podjetja sredstva povečali z deset na 26 milijonov evrov, kar bo omogočilo financiranje povečanega števila projektov. Prijave so pokazale, da je veliko projektov dobro pripravljenih, zato bo zelo dobro povečanje števila projektov s sto na prek dvesto. Nov poenostavljeni razpis bo pripravljen sredi februarja. Manj bo dokumentacije, postopki bodo hitrejši, investitorjem ne bo treba čakati na odobritev, pač pa bodo lahko začeli izvajati investicijo že po oddaji prijave.

Drug pomemben razpis bo za garancije za zavarovanje bančnih kreditov malih in srednjih podjetij tudi z možnostjo pridobitev subvencije za znižanje obrestne mere, pri čemer je denarja več (do 80 odstotkov). Novo je tudi, da velja pomoč poleg pri kreditih za investicije tudi za kredite za obratna sredstva. Vse je usklajeno tudi z bankami, vključno banko SID. Tretji razpis, ki je bolj namenjen srednjim in velikim podjetjem, je za sredstva sovlaganj v razvojne investicijske projekte, kjer podjetja sodelujejo z razvojno raziskovalnimi organizacijami. Tudi tu so poenostavili postopke in zmanjšali zahtevnost meril, s katerimi se ti projekti ocenjujejo. Namesto birokratskih zahtev naj bi prevladala kakovost, poslovna uspešnost projekta. Odpira se tudi sklad tveganega kapitala, v katerega bo država vložila 35 milijonov evrov, za najbolj inovativne, tehnološko zahtevne in seveda tudi tvegane projekte.

Menedžerske plače bodo znižali

Pretežni del razprave ministra za gospodarstvo Mateja Lahovnika pa je bil na petkovi novinarski konferenci namenjen temu, kako naj bi priporočila o znižanju plač menedžerjev v podjetjih, kjer je lastnik država, uveljavili v praksi. Minister je bi odločen in jasen: prek članov nadzornih svetov, ki so očitno doslej delovali premalo odgovorno, da so dopustili tako ekscesno nagrajevanje. Kjer priporočil ne bodo upoštevali, bo treba člane nadzornih svetov tudi zaradi tega zamenjati, enako pa velja tudi za same menedžerje. Priporočila so jasna: osnova za izračun dopustnih menedžerskih plač so povprečne plače v panogi, pomnožene s tri za mala podjetja, s štiri za srednja in s pet za velika podjetja, nagrajevanje poslovne uspešnosti pa je omejeno na največ dve dodatni plači. Kljub drugačni praksi v mnogih razvitih zahodnih državah in ZDA (kjer so ti faktorji celo 10 in več), so uporabili skandinavski model, kjer so razmerja bolj socialno občutljiva, posebno razumna in primerna pa so taka razmerja v času krize. »Deset tisoč evrov mesečne plače je še vedno veliko in upam, da bodo šefi uprav s tem znali preživeti!« je dejal minister.