Gino se vrača s Srečo

"Nekaj med Cetinskim in Balkan pop maniro na slovensko noto proti naslednji sosedi Italiji ... v popu ...," o svoji glasbi pravi pevec Gino, ki se predstavlja s prvim samostojnim albumom z naslovom Sreča. 30. januarja bo nastopil v Planetu Tuš v Kranju.

Iztok Orešnik, od leta 2006 na glasbeni sceni poznan pod imenom Gino, je 26-letni pevec s Šutne pri Žabnici. Z glasbo je povezan že vse življenje. In konec minulega leta se mu je uresničila velika želja: izid prve samostojne plošče.

Na vaši spletni strani piše Gino s kilometrino. Kakšna je ta glasbena kilometrina?

»Ljubezen do glasbe me spremlja od otroštva. Nastopal sem že v osnovni šoli. Pel sem takrat popularne pesmi, kot je na primer tista od Čukov z naslovom Krokodilčki v očeh. Kasneje sem zelo rad prepeval pesmi Vlada Kreslina. Še danes jih rad zapojem.«

Igrate tudi na kitaro. Kdaj ste dobili prvo?

»Brat je kitaro naročil za Miklavža, a mu igranje nanjo ni šlo. Pri meni pa se je izkazalo, da imam talent. Osnov igranja na kitaro me je naučila učiteljica v osnovni šoli, nadaljeval pa sem sam. Glasbene šole nisem obiskoval.«

Vaša glasbena pot se je bolj resno nadaljevala v srednji šoli.

»V srednji šoli sem prvič nastopil na glasbenem tekmovanju in po izboru strokovne komisije postal Prvi glas Gorenjske. Star sem bil sedemnajst let in predvsem ta uspeh je bil razlog, da sem začel razmišljati, da bi se glasbe lotil bolj resno. Ustanovil sem skupino Princeps. Igrali smo pop rock glasbo in izdali tudi ploščo. Žal se je zgodba Princepsov, ki je trajala od leta 1998 do 2003, končala žalostno. Iz Zadružnega doma v Žabnici, kjer smo imeli vaje, so nam ukradli vso glasbeno opremo. To je bil za nas takrat hud udarec, ki je na koncu pomenil razpad skupine.«

Kljub razpadu Princepsov pa ste ostali v glasbi?

»Ko se je zaključila zgodba s Princepsi, sem mislil, da je to tudi konec moje glasbene poti, a se je k sreči obrnilo drugače. Kot pevec sem dobival ponudbe različnih glasbenih skupin, odločil pa sem se za sodelovanje v Prima Visti, spremljevalni skupini Nuše Derenda, katere član sem bil dve leti. V tem času sem dobil veliko novih glasbenih izkušenj. Vedno bolj pa je bila v meni prisotna želja tudi po igranju kitare, po lastni skupini, po avtorski glasbi, zato sem se s skupino Prima Vista sporazumno razšel.«

In začela se je zgodba Gino.

»Po odhodu iz spremljevalne skupine Nuše Derenda sem iskal producente in poskusil z Alešem Klinarjem. Leta 2006 sem posnel pesem z naslovom Žal mi je in se pojavil z imenom Gino. Glasbeni kolegi me tako kličejo že nekaj let, vse skupaj se je začelo čisto za šalo, in tega imena sem se sedaj že navadil. Po koncu sodelovanja s Klinarjem sem iskal novo ekipo. V Ljubljani sem spoznal Nermina Puškarja iz Bosne, ki je sodeloval tudi s Cetinskim, Merlinom, Mata Harijem. Takoj je vedel, kaj hočem, in začela sva sodelovati, skupaj z njim pa tudi Rok Terkaj kot avtor večine tekstov na moji plošči, katere producent je Dejan Radičević.«

Rezultat te naveze je vaš prvi samostojni album z naslovom Sreča.

»Plošča je nastajala dobro leto. Pri založbi Nika je izšla novembra 2008, na njej pa je deset skladb, nekaj manj kot 37 minut pop rock glasbe. Plošča je zelo raznolika in verjamem, da na njej vsak najde kaj zase.«

Je naslov plošče vaša ideja?

»To ime sem začutil in pri tem ni bilo dileme. Sreča sicer ni naslov nobene izmed skladb, je pa ta beseda v tekstu ene skladbe omenjena. Ljudje čedalje bolj pozabljajo na to, da so lahko srečni tudi z majhnimi stvarmi in žal redko slišiš stavek: »Jaz sem srečen.« Ta plošča je mene zelo osrečila in želim sporočiti, da bodite srečni tudi vi.«

Plošča vam torej veliko pomeni?

»Bila je moja velika želja in ogromno sem vložil v to, da se je ta želja tudi izpolnila. To so bile moje sanje. Plošča je rezultat mojega dela, hkrati pa tudi lep spomin za stara leta. (smeh)«

Prvi singel s plošče je Bodi tu, za katerega ste posneli tudi videospot.

»Bodi tu je na radijske postaje prišel konec septembra, v začetku decembra pa je izšel še videospot. Zakaj kot prvi prav Bodi tu? Imel sem občutek, da je za začetek najboljši.«

Ali besedila povedo kaj o vas ali so povsem izmišljene zgodbe?

»Vsa besedila so podoživeta, se prepoznam v njih. Nenazadnje smo skupaj našli iztočnice zanje. Besedila so ljubezenska, napisana na preprost način.«

Kakšna glasba je na plošči? Je to tisto, kar vam je najbolj všeč?

»Ja, to je tisto, kar sem si želel. Plošča je povsem po mojem okusu. Sicer poslušam skoraj vse glasbene zvrsti, od izvajalcev pa najraje Cetinskega, Gibonnija, Tošeja. Od nekdaj sem poslušal tudi slovenske pop izvajalce, zlasti Vlada Kreslina.«

Pri projektu ste sodelovali z znanimi glasbeniki.

»Res je. V spremljevalni skupini, ki šteje od pet do sedem članov, igrajo tudi Matej Mršnik (kitara), poznan iz skupine Laibach, sodeloval je s Tinkaro Kovač, Neisho, član Siddharte Jani Hace (bas kitara), na bobnih Dado Marinković, ki sodeluje tudi z Gibonnijem, Klemen Kotar (saksofon) ...«

Veliko nastopate?

»Decembra sem imel veliko internih nastopov. Prvi javni nastop po izidu nove plošče je bil 28. decembra v Zagorju. 2. januarja sem nastopil v Bohinju, moj naslednji nastop pa bo 30. januarja v Planetu Tuš v Kranju.«

Kako naprej?

»Trenutno si želim predvsem čim več nastopov v živo. Bolj aktiven želim biti tudi kot avtor glasbe. Vsekakor je glasba tisto, v čemer želim ostati še naprej. Upam, da bo plošči Sreča sledila še kakšna.«

Gino ste torej kot glasbenik. Kaj pa počne Iztok Orešnik?

»Hodim v službo. Zaposlen sem v Vrtcu Škofja Loka in uživam pri delu z otroki. Po službi pa je več ali manj vse povezano z glasbo. Nikoli mi ni dolgčas. Rad zaigram na klavir, na kitaro. Nekaj časa se najde tudi za šport. V tej zimi si želim po dolgem času znova malce več smučati, poleti pa se naučiti deskati na vodi. Zelo uživam tudi v hoji v hribe.«