Parkeljni iz sosednje Avstrije - če so slovenski odeti v ovčje kože, imajo avstrijski podobo grozljivih pravljičnih mask.

Bežimo, parkeljni gredo!

V Kranjski Gori so peklenščki iz treh dežel imeli v nedeljo zvečer svoj shod.

Kranjska Gora – Strašni, zlobni, kosmati, rogati, zobati, ovenčani z zvonci in šibami ter gorečimi baklami so parkeljni iz Slovenije, Italije in Avstrije v nedeljo zvečer preplavili Kranjsko Goro. Na prvem mednarodnem festivalu parkeljnov so se predstavili tako domačinom kot gostom Kranjske Gore s svojim peklenskim skakanjem, vpitjem in renčanjem. Marsikateremu obiskovalcu – celo odraslim, ne le otrokom - je bilo kar malce nelagodno ob njihovem peklenskem plesu.

Kot je v imenu organizatorja Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora povedal Matjaž Podlipnik, se je pohoda parkeljnov udeležilo okrog petdeset peklenščkov iz Gozd Martuljka, Kranjske Gore, Podkorena, Rateč, italijanskega Coccaua in avstrijskih Podkloštra ter Šentjakoba. Tradicija parkeljnov je v vseh teh krajih še zelo živa, v sosednjih dveh državah je morda celo močnejša kot pri nas, zlasti v Beljaku, Podkloštru, Trbižu … Pa tudi v Zgornjesavski dolini, je povedal Matjaž Podlipnik: »Ta predkrščanski običaj je v vseh vaseh od Gozd Martuljka do Rateč še zelo živ. V začetku decembra vasi preplavijo parkeljni, pa tudi Miklavž še vedno hodi po hišah in obdaruje otroke.« Iz Podkorena izhaja največji in najmočnejši med parkeljni Trentar z dvanajstimi rogovi (eden za vsak mesec v letu), ki je tudi vodja vseh parkeljnov. Še v ne tako davni preteklosti so v Podkorenu otroke strašili, češ če ne boš priden, te bo vzel Trentar, je povedal Matjaž Podlipnik. Sicer pa se slovenski parkeljni razlikujejo od italijanskih in avstrijskih; naši so oblečeni v ovčje kože, medtem ko so parkeljni iz sosednjih dveh držav že bolj pravljične maske. Parkeljni treh dežel so se v Kranjski Gori srečali letos prvič, srečanje pa naj bi postalo tradicionalno. Naši parkeljni so bili pred dnevi že na enem takšnem srečanju v avstrijskem Podkloštru, kjer se je zbralo kar 150 peklenščkov. Slovenskih je bilo 21 iz Gozd Martuljka, Rateč, Podkorena in Kranjske Gore. Na srečanje jih je odpeljala Agencija Julijana z Bedanc Busom, tako da so bili še posebej velika atrakcija, je še povedal Matjaž Podlipnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / petek, 10. december 2021 / 23:38

Sneg povzročal težave predvsem v prometu

Kranj – Zaradi obilne pošiljke snega je bil včeraj promet upočasnjen, zaradi zdrsov predvsem tovornih vozil pa so ponekod nastajali zastoji. Gorenjski policisti so do včerajšnjega jutra obravnavali...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 17:05

Juliana trail v knjigi

V knjigi avtorica Tatjana Trontelj poljudno in podrobno opisuje, kako sta se z možem lotila hojepo poti Juliana trail.

Mularija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:04

Nevarna ličila

Primerjalno ocenjevanje ličil za otroke je pokazalo, da so prav vsi testirani izdelki vsebovali kemikalije, ki jih v kozmetičnih izdelkih za otroke ne bi smelo biti, zato otroška ličila niso primerna...

Rekreacija / četrtek, 27. julij 2023 / 17:02

Gora, ki požira vodo

Pršivec (1761 m n. m.) – Vrh, ki ponudi enega najlepših razgledov na Bohinjsko jezero. Krožna tura, ki nas bo pri sestopu popeljala tudi mimo znamenitega brezna. Gora, ki požira vodo; vodo, ki luč sve...

Železniki / četrtek, 27. julij 2023 / 17:00

Za ohranitev soriškega narečja

Turističnemu društvu Sorica in partnerjem je s projektom Ohranimo soriški narečni govor uspelo pridobiti sredstva ministrstva za kulturo.

Zanimivosti / četrtek, 27. julij 2023 / 16:58

Počitnice v narodnem parku nadgradili s prostovoljnim delom

Mladi taborniki iz Belgije so vsak dan svojega enotedenskega bivanja v Bohinju dopoldne opravljali prostovoljno delo, popoldneve pa preživljali ob jezeru in na bohinjskih planinah.