Parkeljni iz sosednje Avstrije - če so slovenski odeti v ovčje kože, imajo avstrijski podobo grozljivih pravljičnih mask.

Bežimo, parkeljni gredo!

V Kranjski Gori so peklenščki iz treh dežel imeli v nedeljo zvečer svoj shod.

Kranjska Gora – Strašni, zlobni, kosmati, rogati, zobati, ovenčani z zvonci in šibami ter gorečimi baklami so parkeljni iz Slovenije, Italije in Avstrije v nedeljo zvečer preplavili Kranjsko Goro. Na prvem mednarodnem festivalu parkeljnov so se predstavili tako domačinom kot gostom Kranjske Gore s svojim peklenskim skakanjem, vpitjem in renčanjem. Marsikateremu obiskovalcu – celo odraslim, ne le otrokom - je bilo kar malce nelagodno ob njihovem peklenskem plesu.

Kot je v imenu organizatorja Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora povedal Matjaž Podlipnik, se je pohoda parkeljnov udeležilo okrog petdeset peklenščkov iz Gozd Martuljka, Kranjske Gore, Podkorena, Rateč, italijanskega Coccaua in avstrijskih Podkloštra ter Šentjakoba. Tradicija parkeljnov je v vseh teh krajih še zelo živa, v sosednjih dveh državah je morda celo močnejša kot pri nas, zlasti v Beljaku, Podkloštru, Trbižu … Pa tudi v Zgornjesavski dolini, je povedal Matjaž Podlipnik: »Ta predkrščanski običaj je v vseh vaseh od Gozd Martuljka do Rateč še zelo živ. V začetku decembra vasi preplavijo parkeljni, pa tudi Miklavž še vedno hodi po hišah in obdaruje otroke.« Iz Podkorena izhaja največji in najmočnejši med parkeljni Trentar z dvanajstimi rogovi (eden za vsak mesec v letu), ki je tudi vodja vseh parkeljnov. Še v ne tako davni preteklosti so v Podkorenu otroke strašili, češ če ne boš priden, te bo vzel Trentar, je povedal Matjaž Podlipnik. Sicer pa se slovenski parkeljni razlikujejo od italijanskih in avstrijskih; naši so oblečeni v ovčje kože, medtem ko so parkeljni iz sosednjih dveh držav že bolj pravljične maske. Parkeljni treh dežel so se v Kranjski Gori srečali letos prvič, srečanje pa naj bi postalo tradicionalno. Naši parkeljni so bili pred dnevi že na enem takšnem srečanju v avstrijskem Podkloštru, kjer se je zbralo kar 150 peklenščkov. Slovenskih je bilo 21 iz Gozd Martuljka, Rateč, Podkorena in Kranjske Gore. Na srečanje jih je odpeljala Agencija Julijana z Bedanc Busom, tako da so bili še posebej velika atrakcija, je še povedal Matjaž Podlipnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / / 21:40

Njena sitnoba!

Starejši gospod, znanec, me ustavi in pove, da ženi pomaga v gospodinjstvu. Še posebej, odkar mora ona zaradi poškodbe več počivati. Pravzaprav se že vse življenje trudi, da ji v marsičem ustreže....

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 5. februar 2018 / 10:25

Skrivnostno kamniško jezero

Pred nekaj dnevi, 25. januarja, je minilo 670 let od uničujočega potresa, ki je najbolj prizadel mesto Beljak, močno pa tudi kranjsko deželo. Prav takrat naj bi se tudi razlilo kamniško jezero, ki naj...

Gospodarstvo / ponedeljek, 5. februar 2018 / 10:23

Finančna uprava bo preverjala delodajalce

Kranj – Finančna uprava (Furs) je na podlagi spremenjenega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju poleg inšpektorata za delo po novem pristojna za to, da uvede postopek o prekršku zoper d...

Gospodarstvo / ponedeljek, 5. februar 2018 / 10:23

Pri sanaciji prednost iglavcem

Po zadnji oceni je veter decembra lani na blejskem in kranjskem gozdnogospodarskem območju poškodoval 153 tisoč kubičnih metrov drevja. Lastniki gozdov bodo pri poseku in spravilu poškodovanega drevja...

Medvode / ponedeljek, 5. februar 2018 / 10:22

Nadaljevanje ureditve struge skozi Medvode

Medvode – Ministrstvo za okolje in prostor in Direkcija RS za vode sta lani izvedli investicijo ureditve struge skozi center Medvod, in sicer od sotočja do prvega, občinskega mostu. Izvedba del je...

Slovenija / ponedeljek, 5. februar 2018 / 10:21

Novosti za kakovostno bivanje starejših

Mnogi starejši razmišljajo o tem, kako bodo po upokojitvi zmogli stroške vzdrževanja (pre)velikega stanovanja ali hiše, kdo jim bo lajšal vsakdanja opravila in delal družbo. V Sloveniji se zato razvij...