Parkeljni iz sosednje Avstrije - če so slovenski odeti v ovčje kože, imajo avstrijski podobo grozljivih pravljičnih mask.

Bežimo, parkeljni gredo!

V Kranjski Gori so peklenščki iz treh dežel imeli v nedeljo zvečer svoj shod.

Kranjska Gora – Strašni, zlobni, kosmati, rogati, zobati, ovenčani z zvonci in šibami ter gorečimi baklami so parkeljni iz Slovenije, Italije in Avstrije v nedeljo zvečer preplavili Kranjsko Goro. Na prvem mednarodnem festivalu parkeljnov so se predstavili tako domačinom kot gostom Kranjske Gore s svojim peklenskim skakanjem, vpitjem in renčanjem. Marsikateremu obiskovalcu – celo odraslim, ne le otrokom - je bilo kar malce nelagodno ob njihovem peklenskem plesu.

Kot je v imenu organizatorja Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora povedal Matjaž Podlipnik, se je pohoda parkeljnov udeležilo okrog petdeset peklenščkov iz Gozd Martuljka, Kranjske Gore, Podkorena, Rateč, italijanskega Coccaua in avstrijskih Podkloštra ter Šentjakoba. Tradicija parkeljnov je v vseh teh krajih še zelo živa, v sosednjih dveh državah je morda celo močnejša kot pri nas, zlasti v Beljaku, Podkloštru, Trbižu … Pa tudi v Zgornjesavski dolini, je povedal Matjaž Podlipnik: »Ta predkrščanski običaj je v vseh vaseh od Gozd Martuljka do Rateč še zelo živ. V začetku decembra vasi preplavijo parkeljni, pa tudi Miklavž še vedno hodi po hišah in obdaruje otroke.« Iz Podkorena izhaja največji in najmočnejši med parkeljni Trentar z dvanajstimi rogovi (eden za vsak mesec v letu), ki je tudi vodja vseh parkeljnov. Še v ne tako davni preteklosti so v Podkorenu otroke strašili, češ če ne boš priden, te bo vzel Trentar, je povedal Matjaž Podlipnik. Sicer pa se slovenski parkeljni razlikujejo od italijanskih in avstrijskih; naši so oblečeni v ovčje kože, medtem ko so parkeljni iz sosednjih dveh držav že bolj pravljične maske. Parkeljni treh dežel so se v Kranjski Gori srečali letos prvič, srečanje pa naj bi postalo tradicionalno. Naši parkeljni so bili pred dnevi že na enem takšnem srečanju v avstrijskem Podkloštru, kjer se je zbralo kar 150 peklenščkov. Slovenskih je bilo 21 iz Gozd Martuljka, Rateč, Podkorena in Kranjske Gore. Na srečanje jih je odpeljala Agencija Julijana z Bedanc Busom, tako da so bili še posebej velika atrakcija, je še povedal Matjaž Podlipnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kultura / / 13:33

Dramskim delavnicam sledi knjiga Razlito črnilo

Bled – Epidemija je začasno zaprla tudi prostore Medgeneracijskega centra na Bledu, v katerem so od jeseni potekale tudi delavnice kreativnega pisanja, ki jih je vodila pisateljica in mentorica Nin...

Objavljeno na isti dan


Bled / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Odprli prenovljeni Riklijevo in Grajsko cesto

Bled - Na kresni večer, tik pred praznikom državnost, so na Bledu odprli prenovljeni Grajsko in Riklijevo cesto v starem delu mesta Grad. Obnova je potekala v sklopu celovite pre...

Gospodarstvo / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Petrolu koncesija v šenčurski coni

Koncesijo za distribucijo zemeljskega plina v poslovni coni Šenčur je Petrol pridobil z nakupom družbe RP Plin.

Slovenija / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Za umik iz Afganistana

Ljubljana - Slovenska vlada je na prejšnji seji sprejela odločitev, da začne z zavezniki usklajevati umik naših sil iz Afganistana, ko bodo opravljene vse naloge, ki jih je slove...

Zanimivosti / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Anketa: Imate kaj "drobiža"?

Beračenje je dandanes nekaj povsem običajnega. Z njim se srečamo skoraj v vsakem mestu, v večjih pa za vsakim vogalom. Mimoidoče smo povprašali, kakšno je njihovo mnenje o beračenju, ali jih moti ter...

GG Plus / ponedeljek, 4. julij 2011 / 07:00

Pa jo imamo, novo knjižnico

Zunaj je množica navdušeno zaploskala slavnostnemu govorniku, književniku Borisu Pahorju, v notranjosti pa ni manjkalo navdušenja nad novimi prostori knjižnice.