Parkeljni iz sosednje Avstrije - če so slovenski odeti v ovčje kože, imajo avstrijski podobo grozljivih pravljičnih mask.

Bežimo, parkeljni gredo!

V Kranjski Gori so peklenščki iz treh dežel imeli v nedeljo zvečer svoj shod.

Kranjska Gora – Strašni, zlobni, kosmati, rogati, zobati, ovenčani z zvonci in šibami ter gorečimi baklami so parkeljni iz Slovenije, Italije in Avstrije v nedeljo zvečer preplavili Kranjsko Goro. Na prvem mednarodnem festivalu parkeljnov so se predstavili tako domačinom kot gostom Kranjske Gore s svojim peklenskim skakanjem, vpitjem in renčanjem. Marsikateremu obiskovalcu – celo odraslim, ne le otrokom - je bilo kar malce nelagodno ob njihovem peklenskem plesu.

Kot je v imenu organizatorja Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora povedal Matjaž Podlipnik, se je pohoda parkeljnov udeležilo okrog petdeset peklenščkov iz Gozd Martuljka, Kranjske Gore, Podkorena, Rateč, italijanskega Coccaua in avstrijskih Podkloštra ter Šentjakoba. Tradicija parkeljnov je v vseh teh krajih še zelo živa, v sosednjih dveh državah je morda celo močnejša kot pri nas, zlasti v Beljaku, Podkloštru, Trbižu … Pa tudi v Zgornjesavski dolini, je povedal Matjaž Podlipnik: »Ta predkrščanski običaj je v vseh vaseh od Gozd Martuljka do Rateč še zelo živ. V začetku decembra vasi preplavijo parkeljni, pa tudi Miklavž še vedno hodi po hišah in obdaruje otroke.« Iz Podkorena izhaja največji in najmočnejši med parkeljni Trentar z dvanajstimi rogovi (eden za vsak mesec v letu), ki je tudi vodja vseh parkeljnov. Še v ne tako davni preteklosti so v Podkorenu otroke strašili, češ če ne boš priden, te bo vzel Trentar, je povedal Matjaž Podlipnik. Sicer pa se slovenski parkeljni razlikujejo od italijanskih in avstrijskih; naši so oblečeni v ovčje kože, medtem ko so parkeljni iz sosednjih dveh držav že bolj pravljične maske. Parkeljni treh dežel so se v Kranjski Gori srečali letos prvič, srečanje pa naj bi postalo tradicionalno. Naši parkeljni so bili pred dnevi že na enem takšnem srečanju v avstrijskem Podkloštru, kjer se je zbralo kar 150 peklenščkov. Slovenskih je bilo 21 iz Gozd Martuljka, Rateč, Podkorena in Kranjske Gore. Na srečanje jih je odpeljala Agencija Julijana z Bedanc Busom, tako da so bili še posebej velika atrakcija, je še povedal Matjaž Podlipnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / torek, 19. februar 2013 / 07:00

Marmor znova vodi Branko Selak

Tomaž Kraškovic je moral po manj kot letu dni vodenja družbe Marmor Hotavlje oditi z mesta direktorja. Vodenje je začasno prevzel največji lastnik in nekdanji direktor Branko Selak. Zaposleni si želij...

Objavljeno na isti dan


Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Občinski prostorski načrt predvidoma jeseni 2008

Občina Cerklje na Gorenjskem je s postopkom priprave sprememb prostorskih aktov pričela v letu 2005. V mesecu februarju 2005 je bil v Novicah izpod Krvavca objavljen poziv občanom za oddajo pobud z...

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Čebelarji tudi letos pripravljajo regijsko ocenjevanje medu

Čebelarsko društvo Cerklje bo tudi letos pripravilo regijsko ocenjevanje medu, ki bo nekoliko kasneje kot navadno. Kljub slabši letini so tokrat prejeli v ocenjevanje 165 vzorcev medu, veliko...

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Prvi šolski dan

V Cerkljah je 3. septembra v šolske klopi prvič sedlo 70 otrok, v podružnični šoli Zalog pa 24. Po uvodnem pozdravu smo odšli v telovadnico (Cerklje) oziroma avlo šole (Zalog), kjer so nam učenke...

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Odgovori na vprašanja občinskih svetnikov

Iz gradiva za sejo Občinskega sveta

Splošno / nedelja, 23. september 2007 / 07:00

Ko se konča kolesarska steza ...

Zanimiv je sprehod od konca asfalta pri TC Lidl proti opuščenim delom železarne. V začetku se je na tem območju nabiral samo odpadni gradbeni material, v zadnjem času pa je tu prava ekološka kata...