Parkeljni iz sosednje Avstrije - če so slovenski odeti v ovčje kože, imajo avstrijski podobo grozljivih pravljičnih mask.

Bežimo, parkeljni gredo!

V Kranjski Gori so peklenščki iz treh dežel imeli v nedeljo zvečer svoj shod.

Kranjska Gora – Strašni, zlobni, kosmati, rogati, zobati, ovenčani z zvonci in šibami ter gorečimi baklami so parkeljni iz Slovenije, Italije in Avstrije v nedeljo zvečer preplavili Kranjsko Goro. Na prvem mednarodnem festivalu parkeljnov so se predstavili tako domačinom kot gostom Kranjske Gore s svojim peklenskim skakanjem, vpitjem in renčanjem. Marsikateremu obiskovalcu – celo odraslim, ne le otrokom - je bilo kar malce nelagodno ob njihovem peklenskem plesu.

Kot je v imenu organizatorja Lokalne turistične organizacije Kranjska Gora povedal Matjaž Podlipnik, se je pohoda parkeljnov udeležilo okrog petdeset peklenščkov iz Gozd Martuljka, Kranjske Gore, Podkorena, Rateč, italijanskega Coccaua in avstrijskih Podkloštra ter Šentjakoba. Tradicija parkeljnov je v vseh teh krajih še zelo živa, v sosednjih dveh državah je morda celo močnejša kot pri nas, zlasti v Beljaku, Podkloštru, Trbižu … Pa tudi v Zgornjesavski dolini, je povedal Matjaž Podlipnik: »Ta predkrščanski običaj je v vseh vaseh od Gozd Martuljka do Rateč še zelo živ. V začetku decembra vasi preplavijo parkeljni, pa tudi Miklavž še vedno hodi po hišah in obdaruje otroke.« Iz Podkorena izhaja največji in najmočnejši med parkeljni Trentar z dvanajstimi rogovi (eden za vsak mesec v letu), ki je tudi vodja vseh parkeljnov. Še v ne tako davni preteklosti so v Podkorenu otroke strašili, češ če ne boš priden, te bo vzel Trentar, je povedal Matjaž Podlipnik. Sicer pa se slovenski parkeljni razlikujejo od italijanskih in avstrijskih; naši so oblečeni v ovčje kože, medtem ko so parkeljni iz sosednjih dveh držav že bolj pravljične maske. Parkeljni treh dežel so se v Kranjski Gori srečali letos prvič, srečanje pa naj bi postalo tradicionalno. Naši parkeljni so bili pred dnevi že na enem takšnem srečanju v avstrijskem Podkloštru, kjer se je zbralo kar 150 peklenščkov. Slovenskih je bilo 21 iz Gozd Martuljka, Rateč, Podkorena in Kranjske Gore. Na srečanje jih je odpeljala Agencija Julijana z Bedanc Busom, tako da so bili še posebej velika atrakcija, je še povedal Matjaž Podlipnik.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Gospodarstvo / četrtek, 19. oktober 2023 / 18:45

V petih letih s štirideset na sto pet goved

Na kmetiji Jurjuc v Zgornji Luši obdelujejo petdeset hektarjev kmetijskih zemljišč in redijo sto pet goved. Okrog petsto litrov mleka na mesec že predelajo v mlečne izdelke, v prihodnje pa želijo to k...

Objavljeno na isti dan


Zanimivosti / nedelja, 26. julij 2020 / 19:14

Nazaj k naravi

Zadnje obdobje koronske epidemije je mnoge hočeš nočeš privedlo nazaj k naravi. Oklep betonske džungle so zamenjali sprehodi po bližnjih gozdovih in travnikih – ali pa vsaj po mestnih parkih. Vsi t...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 19:12

Vlado Rojec v vrtincu okupacije

V Radovljici se je 26. julija 1898 rodil pedagog, strokovni publicist, urednik, čebelar Vlado Rojec. Ob svojem pedagoškem delu je posvečal največjo pozornost čebelam. Kot slovenski izobraženec je b...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 15:51

Zadnje pismo odlični pedagoginji

»Pismo bom tokrat odposlala valovom morja v neskončne širjave Tvojega duha in srca,« je v zadnjem pismu prijateljici prof. dr. Aleksandri Kornhauser Frazer napisala kranjska profesorica kemije Ela Ter...

Kronika / nedelja, 26. julij 2020 / 12:21

V gorah so se izgubili

Mojstrana – V torek ponoči so gorski reševalci iz Mojstrane in Kranjske Gore v Vratih iskali dva planinca in ju tudi našli. Eden je bil poškodovan. Na Tošcu pa sta se v torek popoldan zaradi slabeg...

GG Plus / nedelja, 26. julij 2020 / 12:21

Premalo obremenjeni in prikrajšani otroci

V prejšnjem prispevku smo govorili o škodi, ki jo dela uniformirana in za vse enako zahtevna šola manj sposobnim otrokom. Danes pa bomo v Svetinovi Slovenski šoli za novo tisočletje, ki je še po tr...