Prozorni kristali jutra

Milena Sušnik Falle iz Otoč piše pesmi, lani je izdala prvo pesniško zbirko Prozorni kristali jutra, letos načrtuje drugo. "Ko se zatopim v pisanje, ubežim od vsakdanjih skrbi," pravi.

Otoče – Temu, da je bil pisatelj Janez Jalen stric njenega starega očeta, ne pripisuje velikega pomena, pesniški dar pripisuje življenjskim okoliščinam in značajskim lastnostim. »Sem edinka, odraščala sem pri stari mami in sem bila pogosto sama. Veliko sem brala pesmi. Hotela sem študirati psihologijo, a za to ni bilo možnosti. Vedno sem razmišljala, opazovala ljudi, se poglabljala vase …«

Nekaj časa je pisala pesmi le zase, sčasoma jih je začela objavljati, se predstavljati javnosti. Pri šestnajstih letih so ji prve pesmi objavili v Mladini, kasneje v Tribuni, Naših razgledih, Sejalcu, biltenu Štirje letni časi, v Snovanjih, v zborniku Molitveno srečanje, v reviji Mentor, na spletni strani Lucutio … V okviru literarnega natečaja revije Mentor se je trikrat uvrstila na sklepno državno srečanje starejših pesnikov in pisateljev, lani iz Gorenjske skupaj z Mileno Miklavčič in Vido Gros. Sodeluje v društvu Lipa Domžale, se predstavlja na različnih prireditvah, pošilja pesmi na literarne natečaje. Poslala jih je tudi na razpis Mladika Trst, razglasitev izbora bo ob slovenskem kulturnem prazniku …

Ko je bila še mlada, se je s Kocbekom dogovarjala za izdajo pesniške zbirke, a še danes ji je žal, da je zamudila to priložnost. Na novo priliko je čakala vse do lani, takrat je pri Mariborski literarni družbi izšla njena prva pesniška zbirka z naslovom Prozorni kristali jutra. To je zbirka 48 čustvenih pesmi, njenih najboljših. Večina jih je iz mladih let, nekaj tudi iz upokojenskih časov.

»S pisanjem si krajšam čas, to je beg iz vsakdanjih skrbi. Po naravi sem bolj čustvena in občutljiva, svoja čustva prelivam na papir, v pesmi. Kar napišem, »stoji«, napisano le redko popravljam. Pišem ponoči, ko je mir, tišina …« pravi Milena, upokojena delavka kranjskega sodišča, in dodaja, da pripravlja že drugo pesniško zbirko, ki bo predvidoma izšla še letos.

Lep je moj jesenski čas

Lep je

moj jesenski čas,

ustavljen

v srečanju

s seboj,

v zaznanju

mehkobnega sijaja,

položenega vame –

… iz dni …

v sluh potopljene

barve glasu,

shranjenih koščkov

misli in upov,

blažene čutnosti,

… ko je na mojem

tvoj obraz gorel …

Lep je

moj jesenski čas,

ranljivo krhek,

samotno dremoten –

… v teh dneh …

raztrgano deljiv,

čudežno sijoč,

vdihnjen trenutkov

negovane preteklosti,

dotaknjen besed

gluhih v tišini molka,

odmaknjen stvarstva;

… pestovan …

v naročju nostalgije,

za ure hladne zime –

za zapolnjeno vrzel …