Meri je vedra tudi pri stotih
V torek je dočakala stoti rojstni dan Marija Simčič, Meri. V tržiškem domu starejših so ji pripravili veselo praznovanje.
Ročevnica – Stanovalcem Doma starejših Tržič se je decembra 1999 pridružila Marija Simčič, ki jo kličejo Meri. Po rodu je iz Primorske. Rodila se je 6. januarja 1909 v Gorici kot druga od treh otrok krojača in gospodinje. Zora, Meri in Elda so spoznale krutost prve svetovne vojne, ki jim je vzela očeta. Ženskam je prizanesla granata, ki je treščila v hišo, a ni eksplodirala. Mati se je nato podala s hčerami k sorodnikom v Podljubelj. Kmalu je našla stanovanje v Tržiču, kjer je odprla trgovino s slaščicami, sadjem in zelenjavo. Tudi Meri se je izučila za trgovko. Ko so leta 1947 njihovo trgovino nacionalizirali, se je zaposlila v tržiški železnini. Zato je bila v torek ganjena, ko sta ji prišla voščit v dom tudi nekdanji poslovodja Anton Frantar in sodelavec Stanko Meglič. Seveda so slavljenki izrekli dobre želje za stoti rojstni dan še mnogi drugi.
Direktorica doma Zvonka Hočevar Šajatovič je prebrala čestitko, ki jo je Mariji poslal predsednik države Danilo Türk. Sama je povedala, da imajo v domu veliko Marij, a le eno Meri. Njo posebej cenijo, ker je vedno dobre volje. Svoj optimizem prenaša na vse druge celo v slabih trenutkih. Eden takih je bil pred prazniki, ko je zaradi padca njen obraz dobil mavrične barve. Vse je tolažila, da za rojstni dan sploh ne bo potrebovala ličil. Tržiški župan Borut Sajovic je dobro razpoloženi Mariji zaželel, da bi ji lahko voščil tudi za 110-letnico. V imenu stanovalcev ji je izročila vezen prtiček Marija Hvalica, s pesmijo pa ji je voščila Vera Ahačič iz skupine za samopomoč. Posebno darilo ji je namenil Marjan Beton, ki je zaigral na citre. Zapeli so ji člani moškega pevskega zbora Društva upokojencev Tržič in pevci domskega zbora. Manjkala nista niti šampanjec niti torta. Slednjo je pripravil kuhar Franc Ajdovec, ki je Meri spekel tudi njej ljubši šarkelj.
»Skromnost, delavnost in dobro voljo priporočam vsem za dolgo življenje,« je izdala svoj recept stoletnica Marija Simčič. Njej je pomagala tudi hoja v gore. Pri sedemdesetih letih je bila še na Begunjščici z družbo. Tudi sedaj ni osamljena, čeprav v sobi prebiva sama. Njena zvesta obiskovalca sta nečakinja Magda Lesjak iz Kranja in nečak Miloš Bevc iz Ljubljane, katerima so se na slavju pridružili še drugi sorodniki.