Čas hitrih ukrepov

Gospodarska kriza se iz finančnega seli v realni sektor, zmanjšuje se povpraševanje po delu.

Ljubljana – Razpravljavci posveta o možnostih, ki jih imajo delodajalci na voljo v kriznih časih, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so se strinjali, da morajo v času zmanjšanja števila naročil dati prednost ukrepom, ki ohranjajo zaposlenost. Zagotavljajo, da je konsenz s socialnimi partnerji nujen.¸

Samo Hribar Milič, generalni direktor GZS, meni, da bo v Sloveniji v obdobju vsaj enega kvartala večji del gospodarstva delal 'na bistveno nižjih obratih', s tretjino manjšim obsegom poslovanja. Poudaril je, da ni garancije, da bo to obdobje trajalo le štiri mesece: »Imamo dovolj znanja, izkušenj, ambicioznosti, da pridemo iz krize. Treba bo pogledati tudi, kakšen je trg dela. V gospodarstvu so zadeve resne, potrebujemo hitre in učinkovite ukrepe in spremembe.« Dr. Bogomir Kovač sedanjo krizo ocenjuje kot krizo stoletja. Po njegovem naj bi kriza trajala vsaj 30 mesecev in kot čas izhoda ocenjuje drugo polovico leta 2011. Strateška usmeritev bi morala biti iskanje tržnih niš in iskanje priložnosti na globalnem trgu.

Dr. Valentina Franca s Fakultete za management v Kopru je izpostavila, da je k vsem spremembam v gospodarskih družbah, kakršne se pojavljajo zlasti v kriznih gospodarskih situacijah, smiselno pristopiti na podlagi pogovorov in v soglasju s sindikati in sveti delavcev. Jure Snoj z Zavoda RS za zaposlovanje je dejal, da bo njihova glavna dejavnost pri presežnih delavcih v sodelovanju z delodajalci usmerjena v zgodnje posredovanje. Predstavniki gospodarstva so poudarili, da so zaposleni ključni in jih nočejo izgubiti, hkrati pa brez partnerstva in ustreznih ukrepov države tega ne bo mogoče doseči. Predsednica Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije Lidija Jerkič je izpostavila, da je lahko 36-urni delovnik z znižanjem plače le kratkoročen, ne pa dolgoročen ukrep, ki bi lahko rešil svetovno krizo in slovensko gospodarstvo.