Subvencija za krajši delovnik

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / torek, 23. december 2008 / 06:00

Vlada je predstavila ukrepe za reševanje gospodarske krize. Glavni je subvencija za tiste, ki bodo skrajšali delovni čas.

Ljubljana – Nekatere ukrepe je sprejela že prejšnja vlada, denimo zniževanje davka na izplačane plače in davka na dobiček pravnih oseb, sedanja pa je za včerajšnje izredno zasedanje državnega zbora pripravila vrsto novih, s katerimi naj bi reševala gospodarstvo iz krize. Skupni ocenjeni učinki vseh ukrepov v letu 2009 bodo znašali 2,13 odstotka BDP ali osemsto milijonov evrov. Ključni ukrepi zadevajo subvencioniranje krajšega polnega delovnega časa, dokapitalizacijo banke SID, povečanje rezervnega sklada slovenskega podjetniškega sklada, krepitev konkurenčne sposobnosti, povečanje investicijske olajšave za vlaganje v raziskave in razvoj obrtnikom in malim podjetnikom. Ni pa vlada sprejela znižanja prispevne stopnje delodajalcev za pokojninsko zavarovanje, ker se večina socialnih partnerjev s tem ne strinja. Tudi ni sprejela predlogov prejšnje vlade o znižanju davčne stopnje od dobička in investicijske olajšave, pripravljena pa je podpreti nekatere dopolnitve zakona o dohodnini, ki zadevajo olajšave za male podjetnike in obrtnike. Sprejela pa je zakon o poenostavitvi davčnega postopka in znižanje akontacij od davka na dohodek pravnih oseb. To naj bi prineslo za okoli 50 milijonov evrov likvidnostnih razbremenitev. Eden od že sprejetih ukrepov je tudi nedavno povišanje trošarin na naftne derivate.

Glavni ukrep, ki ga predlaga vlada, pa je subvencioniranje polnega delovnega časa za zaposlene v podjetjih, ki skrajšajo tedenski delovni čas na manj kot 40 ur. Ukrep je namenjen podjetjem v industriji in storitvah, kjer ni dovolj naročil, da bi delavci delali poln delovni čas. Na račun krajšega delovnika bo država subvencionirala vse prispevke in del plač zaposlenih. To bo veljalo pol leta z možnostjo podaljšanja do enega leta. Podjetja, ki bodo deležna teh subvencij, pa v tem času ne bodo smela odpuščati delavcev in upravam ter nadzornim svetom izplačevati nagrad. Ta ukrep bo zajel zlasti podjetja v delovno intenzivnih panogah.

To je prvi sveženj ukrepov za pomoč gospodarstvu v krizi. Morda bodo potrebni še nadaljnji, saj niti v svetu niti pri nas ni jasno, kako bo z gospodarskimi gibanji v prihodnjih mesecih. Napovedi niso posebno optimistične. »Lahko samo predvidevamo razvoj dogodkov,« je dejal predsednik vlade Borut Pahor ob predstavitvi vladnih ukrepov. »Poskušamo uravnavati tržne pogoje za to, da bi slovensko gospodarstvo ohranili, želimo pa zavarovati socialno stabilnost z ohranjanjem delovnih mest.«