Marko Starman, Zvonko Lah, podpredsednik ZOS, Robert Smrdelj, predsednik ZOS, in Franci Rokavec, župan občine Litija

Občine želijo odločati

Občine, povezane v Združenje občin Slovenije, podpirajo ustanovitev pokrajin.

Lukovica – Člani predsedstva Združenja občin Slovenije (ZOS), ki so se v ponedeljek v Lukovici zbrali na svoji 7. seji, so kot glavni pomislek na predstavljeno pokrajinsko zakonodajo navedli dejstvo, da država nima jasnega izhodišča, iz katerega želi oblikovati pokrajine, zato tudi prihaja do različnih predlogov glede števila in velikosti pokrajin. Župani trinajstih občin, ki so bili prisotni na seji, so med pripombe, ki jih bodo poslali pristojnim državnim organom, zapisali, naj vlada prouči predlagani sistem financiranja, saj ta daje prednost močnejšim pokrajinam, kar z vidika manjših ni sprejemljivo. Zato občine predlagajo financiranje pokrajin direktno po primerni porabi. Upravne enote naj se v celoti prenesejo na pokrajine, servis izvajanja nalog za občane pa naj ostane na istih lokacijah, kot ga sedaj izvajajo upravne enote. ZOS predlaga, da bi občani na referendumu lahko odločali tudi o imenu in sedežu pokrajine, ter vztraja, naj se v okviru pokrajin okrepi Svet občin. »Občine želimo pri oblikovanju in pri funkcioniranju pokrajin imeti večjo vlogo, kot je predvidena v predlogu zakona, in želimo prek Sveta občin z amandmaji vplivati na odločanje v pokrajinah,« je povedal predsednik ZOS Robert Smrdelj. Ena od pripomb se nanaša tudi na ceste, saj občine vztrajajo, da državne ceste ostanejo v pristojnosti države in ne pokrajin, največ pomislekov pa se vrti okoli osrednjeslovenske pokrajine, saj si obljubljanske občine želijo, da bi bila Ljubljana samostojna pokrajina, ker se s svojo razvitostjo ne more primerjati z bližnjimi občinami. »Za nas je predlog pokrajine, kjer bi bili skupaj z Ljubljano, najslabša varianta, zato razmišljamo o drugim možnostih – v povezavi z Gorenjsko, občinami Podjetne regije ali celo Zasavjem. Po razvitosti se lahko primerjamo z občinami na Kozjanskem, ne pa z Ljubljano, in če bomo povezani s prestolnico, bomo samo plačevali, radi bi pa tudi še dobili kaj denarja za razvoj,« je povedal Matej Kotnik, župan občine Lukovica. Razpravo občin je spremljal tudi Marko Starman, državni sekretar na Službi Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, ki je pojasnil, da so pripombe občin zelo zaželene in dobrodošle in da jih bo vlada vsekakor proučila.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / torek, 8. november 2022 / 08:57

Voznica trčila v otroka na električnem skiroju

Škofja Loka – Škofjeloški policisti so v petek popoldne obravnavali prijavo trčenja osebnega avtomobila v dva otroka na električnem skiroju med prečkanjem ceste na krožišču na Starem dvoru pri benc...

Objavljeno na isti dan


Kultura / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Most med srednjeveškimi mesti

Škofja Loka - Na rojstni dan slovenskega pesnika Franceta Prešerna so v Škofji Loki odprli razstavo, ki ima več kot le umetniški pomen. V mali razstavni galeriji občine svoje ris...

Zanimivosti / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Muslimani praznujejo bajram

Muslimani, živeči v Sloveniji, v ponedeljek, 8. decembra, praznujejo enega od svojih največjih praznikov - kurbanski ali hadžijski bajram.

Splošno / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Glikemični indeks ne pomaga samo sladkornim bolnikom

Ena od prvih nalog, ki jih pred bolnike z na novo diagnosticirano sladkorno boleznijo tipa 2 običajno postavi zdravnik, je zmanjšanje telesne teže.

Kranj / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Stražiški kulturni teden

V Stražišču je minuli teden potekal kulturni teden.

Šenčur / ponedeljek, 8. december 2008 / 07:00

Zemlje za 3500 gradbenih parcel

V občini Šenčur je kar 176 hektarjev nepozidanih stavbnih zemljišč oziroma za več kot 3500 minimalnih gradbenih parcel.