Lovci ponekod še brez lovišč

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Slovenija / / 05:00

Predsednik Državnega sveta Janez Sušnik je prejšnji teden sklical posvet v zvezi z načrtovanimi spremembami zakona o divjadi in lovstvu. Lovska društva brez lovišč tudi na Gorenjskem.

Ljubljana - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravlja novelo zakona o lovstvu, saj je ustavno sodišče lani na zahtevo državnega sveta izdalo odločbo o neskladju nekaterih členov zakona z ustavo. Poleg zahtevanih vsebin naj bi v zakon vneslo tudi nekatere nove vsebine. Predsednik državnega sveta Janez Sušnik je posvetovanje, ki so se ga udeležili predstavniki prizadetih lovskih društev, župani, državni svetniki, poslanci, predstavniki kmetijskega ministrstva in kmetijsko-gozdarske zbornice, sklical ravno zato, da udeleženci razjasnijo nekatere dvome, ki nastajajo ob tem zakonu.

»Lovstvo je področje, kjer se srečuje veliko različnih interesov, ki pa jih je težko uskladiti. Velik problem nastaja zlasti na območjih, kjer so ustanovljena lovišča s posebnim namenom in kjer obstoječa lovska zakonodaja postavlja občine in lovske organizacije s teh območij v neenakopraven položaj v primerjavi z občinami, kjer takih lovišč ni. Tudi na Gorenjskem poznamo take primere, in sicer na območjih občin Cerklje, Šenčur in Preddvor, kjer ima primat nad lovišči gojitveni zavod Kozorog, oziroma Zavod za gozdove republike Slovenije,« pojasnjuje Janez Sušnik okoliščine posveta, na katerem so sodelovali tudi predstavniki občin (in lovskih društev) Cerklje, Šenčur, Preddvor, Solčava in občin z Goričkega. Ravninskima občinama Cerklje in Šenčur so del lovnega območja z odlokom sicer že dodelili, ni pa še urejeno vprašanje koncesij, na osnovi katerih bi lovska društva lahko delovala in gospodarila z divjadjo. Pridobitev lovišč za lovska društva, ki jih še nimajo, in ureditev koncesij v zvezi z lovom sta ključni vprašanji, povezani s spremembami lovske zakonodaje, v zvezi s tem po besedah Janeza Sušnika tečejo tudi pogovori s kmetijskim ministrstvom in zavodom za gozdove. Predstavnike teh institucij je seznanil tudi s sklepi posveta. Obeta pa, da bo jesen, ko se bodo sprejemale spremembe v lovski zakonodaji, najbrž precej vroča. Za občini Cerklje in Šenčur napoveduje veliko možnosti, da bodo uspeli s pravico do koncesije, za druge, ki so še brez lovišč, pa si bodo tudi prizadevali doseči, da bodo postali enakopravni v odnosu do 20 tisoč preostalih lovcev v več kot 400 lovskih družinah v Sloveniji, kjer lovijo in vzgajajo divjad v svojih lovskih revirjih. Tu gre navsezadnje za širši interes, povezan tudi z varovanjem okolja in ohranjanjem poseljenosti v krajih, ki se demografsko praznijo, dodaja Sušnik.

Med udeleženci posveta je bil tudi Miran Zadnikar, župan občine Preddvor, kjer lovski društvi Preddvor in Kokra tudi nimata lovišč in se potegujejo za možnost, da bi jih dobili na območju Zavoda za gozdove (gojitvenega zavoda Kozorog). »Občini Šenčur in Cerklje sta lani dosegli, da so jima dodelili lovna območja, našo občino pa so spregledali in sta naši lovski društvi še vedno brez revirja. V naši občini je kar 98 odstotkov lovišč v državni lasti. V podobnem položaju je še nekaj občin v Sloveniji, ki si sedaj prizadevamo, da bi se možnost za pridobitev lovnega območja uvrstila v spremenjeni zakon. Pridobiti pa želimo tudi pravico do koncesije,« je pojasnil Miran Zadnikar.