Računalnik in jaz: 40 let računalniške miške

Letos mineva 40 let obstoja male napravice, ki je danes nepogrešljiva za delo z računalnikom.

Računalniška miška nam delo olajša, poenostavi in ga naredi hitrejšega, pri tem pa je tipkanje ukazov le še preteklost, saj jih z miško le še preprosto klikamo na zaslonu. Z njenim izumom je bilo delo z računalnikom in svet postavljen v povsem nove okvirje. Šlo je za napravo, ki je navdihnila razvoj priljubljene miške in zasukala računalniško evolucijo ter svet.

Na računalniški konferenci v San Franciscu je bila 9. decembra leta 1968 javno predstavljena prva računalniška miška. Videti je bila kot navadna otroška igračka, saj je bila to lesena škatlica s koleščki, ki je na vrhu imela gumb, žičke iz nje pa so vodile v računalnik. Ta sprva skromno oblikovana lesena napravica je bila plod dolgoletnega raziskovanja na Stanfordskem raziskovalnem inštitutu. Pod vodstvom inovatorja dr. Douglasa C. Engelbarta, ki mu je pomagala skupina raziskovalcev, so skušali ustvariti napravo, s katero bi lahko interaktivno delali z računalnikom.

Čeprav je novo napravo javnosti predstavil dr. Engelbart, jo je pravzaprav sestavil inženir Bill English. Dr. Engelbart je z njeno pomočjo demonstriral nov način rezanja, lepljenja in kopiranja delov besedila, uporabil pa jo je tudi pri prikazu uporabe računalnike mreže, s čimer je več uporabnikov lahko dostopalo do enega dokumenta. Raziskovalna ekipa je razvijala njegovo idejo o računalniku kot nadgradnji oziroma pripomočku človekovega razuma. Računalnik je razumel kot orodje, katerega namen je predvsem povečati učinkovitost in produktivnost posameznika.

Računalniška miška je danes postala nepogrešljiv del osebnih računalnikov, njen prvi klik pa je sprožil pravo evolucijo, ki je spremenila svet računalništva. Pa se ni spremenil le svet računalništva, saj računalniki zasedajo dobršni del sveta, tako da je ta izum računalnike ljudem bolj približal in jih v nadaljnjih letih postavil skoraj v vsak kotiček sveta in življenja. Demonstracija dr. Engelbarta je navdihnila generacijo računalniških inženirjev in izumiteljev. Miška, s pomočjo katere je premikal in spreminjal dokumente ter podatke v njih, je spremenila dotedanje videnje računalnikov. Ti so v očeh navadnega človeka iz brezosebnih gromozanskih aparatur, ki požirajo naluknjane kartice, postali ljudem bliže kot kdajkoli prej. Od tod se je rodila tudi ideja o osebnem računalniku.

Od takrat pa do danes, ko je računalniška miška pravzaprav nepogrešljiva napravica za vsakega uporabnika računalnika, se je naselila po vsem svetu, se razvijala tehnološko in oblikovno. Po njenem vzoru so nastale tudi številne elektronske napravice s podobnimi funkcijami. Danes so miške zelo raznolikih oblik, barv in tudi njene funkcionalnosti so se zelo razširile. Poleg klasičnih mišk poznamo tudi miške v obliki sledilnih ploščic in gumbov. Z njeno pomočjo lahko praktično naredimo skoraj vse na računalniku. No, besedila in številke je pač še vedno potrebno vnašati preko tipkovnice.

Klasična miška se je obdržala na površju vse so danes, v prihodnje pa ji kljub bleščeči karieri grozi izumrtje. Marsikateri prenosni računalnik miške ne uporablja več, novodobni strokovnjaki za računalniške inovacije pa že iščejo ideje, kako bi računalniške ukaze, ki jih je do zdaj obvladovala miška, izvrševali kar direktno s prsti. Ko bo to mogoče, se bo miška zagotovo upokojila.

Poskusite enkrat in miško pri delu na računalniku pustite pri miru. Videli boste, koliko dela boste imeli in koliko ukazov bo potrebno poznati, ki jih sedaj z miško le poklikate. Miška je pomenila evolucijo in tudi revolucijo, saj je spremenila način dela. Brez nje bi tudi vsebine na internetu bile mnogo težje dosegljive. Kakršnokoli miško že imate ob računalniku, z njo je vaše delo z računalnikom lepše. Vse najboljše, miška.