Iz starih časov: Trubarjev album

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. december 2008 / 06:00

V Trubarjevem letu 2008 je izšla cela vrsta novih knjig, povezanih s 500-letnico "našega literarnega Kolumba".

Ena najbolj imenitnih je gotovo Trubarjev album, monografija, katere avtor je bibliotekar Mihael Glavan, izdala pa jo je Mladinska knjiga. Album ima 17 poglavij, naslovi so zgovorni, zato jih kar naštejmo: Mladost v mlinu (1508-20), Uka žeja (1520-30), Mladi duhovni pastir v Laškem (1530-36), Pridigar v Ljubljani (1536-40), Pridigar v Trstu (1540-42), Kanonik v Ljubljani (1542-47), Stvariteljstvo v tujini (1548-53), Kempten (1554-59), Nadaljevanje svetopisemskega prevajanja, Biblijski zavod v Urachu (1560-62), Superintendent v Ljubljani (1562-65), Pregnanec na Nemškem (1565-66), Zrela ustvarjalna leta (1567-79), Tübingen, versko in izobraževalno središče (1550-95), Poslavljanje (1580-86), Romanje v naš čas (1586-2008), Nova najdba ob 500. obletnici Trubarjevega rojstva, Viri in literatura.

V albumu skuša Glavan tudi na novo pojasniti »čudež prve slovenske knjige«. »Vprašanje, zakaj se je Trubar odločil, da se loti pisanja in natisa prvih slovenskih knjig, že stoletja vznemirja raziskovalce in ljubitelje. Mirko Rupel v svoji temeljiti monografiji meni, da predvsem iz dveh razlogov, iz ljubezni do svojega trpečega ljudstva in iz verske gorečnosti, da mu predoči pravo evangeljsko besedo. Poudariti je treba še dejstvo, da se je Trubar zaradi lastne izkušnje zelo dobro zavedal pomena govorjene besede, ki pa je hitro minljiva, kakor gledališka predstava, pa tudi razumeti in doživeti, a tudi popačiti jo je mogoče na več načinov, čeprav jo ljudje skušajo večsmiselno interpretirati, za kar je imel več kot dovolj zgledov v sočasnih teoloških vrenjih po Evropi, nič manj pa iz svoje ljubljanske službe. Tako mišljenje se je izkazalo za zelo daljnovidno, saj se je leta 1561 reševal sumničenj prav s svojimi knjigami (Register, 1561). Za svoj korak k prevajanju in tiskanju je imel vzpodbudo že v tistem tolikokrat citiranem stavku iz Pisma Rimljanom (Rim 14,11): 'Kajti pisano je: Kakor živim, pravi Gospod, se bo pred mano upognilo vsako koleno in vsak jezik bo slavil Boga.'« Vsak jezik, torej tudi slovenski! »In 'čudež' se je zgodil. Gotovo se je nanj dolgo in mukotrpno pripravljal, toda ustvaril ga je hitro, odločno in pragmatično. Začel je pri temelju, s katekizmom, da bi bila stavba jasna in trdna.«

Nekaj let po izidu Katekizma (1550) je Trubar svojo odločitev še enkrat utemeljil: »Sv. Pavel prišteva tudi raznovrstne jezike med darove sv. Duha, a Bog mi je iz posebne milosti zaradi Jezusa Kristusa naklonil znanje slovenskega jezika, kakor ga govore v deželi Kranjski, pa sem v njem pridigal, kakor veste, sedemnajst let v raznih krajih slovenskih dežel; razumem tudi precej latinsko, nemško in laško. To torej in moja vest sta me gnala k temu prevajanju …« (Ta prvi dejl tiga noviga testamenta, 1557, iz nemškega posvetila.) Čudež prve slovenske knjige je torej iz dvojega: iz Božje besede in iz Trubarjeve vesti in ljubezni do Božje in do slovenske besede.