Planica naj živi vse leto

Športni delavci in športniki se strinjajo, da mora center živeti vse leto, ne le v zimski sezoni.

Planica - »Nordijski center je projekt nacionalnega pomena, ki bo imel pomemben vpliv na lokalno skupnost. Ta je zainteresirana, da bo tekel v smeri trajnostnega razvoja tako z ekonomskega kot z okoljskega in socialnega vidika,« je na okrogli mizi Planica od leta 1934 do leta 2013 poudaril Stevo Ščavničar, direktor Zgornjesavske regionalne razvojne agencije. Posvet je v sodelovanju s Centrom šolskih in obšolskih dejavnosti v torek pripravilo Društvo športnih novinarjev Slovenije.

Kot kaže, se je dogajanje v Planici vendarle premaknilo z mrtve točke. Država je od posameznikov in agrarne skupnosti poleti odkupila zemljišča, pripravljalna gradbena dela na mestu stare Bloudkove skakalnice tečejo, vzporedno ministrstvo za šolstvo in šport pripravlja razpisno in drugo projektno dokumentacijo. Planica naj bi bila do svetovnega prvenstva 2010 nared za prvo veliko tekmovanje. A s tem, so se strinjali udeleženci torkovega posveta, se planiška zgodba le na novo začenja.

»Skakalci smo še posebej navezani na Planico, čustveno in delovno. Planica je za nas življenjskega pomena. Takšnega centra, kot ga vidimo v zasnovah, v Sloveniji še nimamo, vse naše konkurenčne tuje reprezentance imajo ne le enega, ampak več. Upam, da bodo stvari tekle tako, kot so zastavljene, ker slovenski skakalci Planico v uporabni podobi potrebujejo tako rekoč takoj,« je poudaril Franci Petek, športni direktor za skoke. Direktor Smučarske zveze Slovenije Jaro Kalan je ob tem izrazil bojazen, da se projekt gradnje Nordijskega centra vendarle odvija prepočasi, generalni sekretar organizacijskega komiteja tekem v smučarskih skokih v Planici Primož Finžgar pa je poudaril, da gre pri Planici za pomembno blagovno znamko, ki se je v desetletjih razvijala in uveljavila predvsem zaradi velikih in odmevnih prireditev, zato verjame, da bo projekt po začrtanem terminskem planu peljala tudi nova oblast.

»Naredimo center, ki bo živel 365 dni na leto,« je bila rdeča nit predlogov večine udeležencev srečanja, na katerem so sodelovali predstavniki različnih športnih panog, ki že koristijo pred letom dni zgrajeni olimpijski športni center v Planici. Zavzeli so se za večpanožni športni center, ki bi omogočal univerzalnost uporabe tako glede športnih disciplin kot letnih časov. Objekti so zgolj osnova, pravi programi, primerno upravljanje in vzdrževanje pa so vsaj prav tako pomembni kot investicija. »Dogovoriti se moramo o tem, kdo bo nosilec zgodbe o Planici, sam center pa zasnovati tako, da ga bomo – tudi cenovno – približali čim večjemu krogu različnih športnih organizacij,« je poudaril Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije. Z njim se je strinjal tudi kranjskogorski župan Jure Žerjav. »Ne želim si, da bi rateški otroci imeli pred pragom najboljše športne objekte v državi, pa jih ne bi mogli izkoristiti. Misliti pa moramo tudi na to, da vzpostavimo sistem, ki bo ljudem, ki jim bo država na prag postavila to veliko infrastrukturo, pomagal, da jo izkoristijo sebi v prid. Upam, da se bo tudi zgodba o odkupu zemljišč čim prej zaključila; prehodili smo že veliko poti in škoda bi bilo, če bi se spotaknili na zadnjem koraku.«