(R)evolucija gradnje stavb

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: GG Plus / petek, 31. oktober 2008 / 06:00

Ministrstvo za okolje in prostor je v začetku meseca predstavilo pravilnika o učinkoviti rabi energije v stavbah in o spodbujanju obnovljivih virov energije. Nove stavbe bodo morale biti bolj izolirane in vsaj četrtino energije zagotoviti prek obnovljivih virov.

Slovenija odslej spada med zakonsko bolj zahtevne države na področju gradbeništva. Okoljsko ministrstvo s pravilnikoma o učinkoviti rabi energije v stavbah in njenem spodbujanju pri rabi obnovljivih virov energije sicer le sledi direktivam Evropske unije, prek katerih bo lahko dodeljevala regionalne državne pomoči na področju rabe energije financirane iz evropskega Kohezijskega sklada. Pa vendar sta nova pravilnika tako revolucionarna, da ga zaenkrat ne projektanti, arhitekti ne gradbeniki niso želeli komentirati. Zanimalo nas je, ali bo nov pravilnik mogoče hitro in učinkovito spraviti v življenje, torej na projektantske mize, ter ali bo tovrstna gradnja bistveno dražja od obstoječe. Indici za slednje sicer obstajajo, a kot bomo videli v nadaljevanju, ustvarjalci pravilnika temu ne pripisujejo večje pozornosti, medtem ko smo iz ust arhitektov slišali: »Nekaj let se že ogrevamo za pasivne in nizkoenergijske hiše, kar pomeni, da je tovrstni pravilnik korak nazaj. Kljub temu pa je novi pravilnik boljši od prejšnjega.«

Stavbe največji energetski problem

»Stavbe so naš največji energetski problem,« meni klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj: »Za nove stavbe je predvidena dovoljena toplota za ogrevanje v odvisnosti od velikosti in oblike med 10 in 26 kilovatne ure na kubični meter na leto. Zdaj porabijo nekatere stavbe tudi več kot 100 kilovatnih ur na kubični meter na leto.« Tudi zato je minister Janez Podobnik dan predstavitve pravilnika objavil za vesel dan. Zakaj? Pravilnik določa zahteve, ki morajo biti izpolnjene za učinkovito rabo energije na področju toplotne zaščite, gretja, prezračevanja, hlajenja, aklimatizacije, priprave tople vode in razsvetljave, pa tudi način izračuna energetskih karakteristik, ki bodo obvezne pri projektiranju in gradnji novih stavb ter za prenovo obstoječih stavb,« pravi minister v odhajanju in dodaja, da pravilnik omogoča tudi izdajo energijske izkaznice. Uvaja tudi obvezno rabo obnovljivih virov energije oziroma vsaj 25 odstotkov vseh potreb za gretje, hlajenje in pogon naprav morajo poganjati obnovljivi viri energije, stavba je lahko priključena tudi na zunanji vir.

»Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah je namenjen relativno hitremu uveljavljanju odlične toplotne zaščite, ki bo bistveno boljša, nove stavbe pa bodo postale energetsko učinkovite,« pravi dr. Peter Novak, pripravljavec pravilnika in dekan Visoke šole za tehnologijo in sisteme v Novem mestu. Dobra toplotna zaščita omogoča dobro uporabo obnovljivih virov, nadaljuje, potrebne količine za gretje ali hlajenje se namreč močno zmanjšajo in s tem omogočajo, da se uporablja tudi sončna energija in toplota okolja na veliko učinkovitejši način. V letih od 1992 do 2003 smo v Sloveniji zgradili 52 milijonov kubičnih metrov bivalnih stavb in 11 milijonov kubičnih metrov industrijskih stavb, kar je približno 17 odstotkov vsega stavbnega fonda. »Zaradi slabše izolacije smo v te stavbe vgradili za približno 320 megavatov več toplotne moči, tako da zdaj za gretje porabimo približno 41.450 ton nafte več, kot bi bilo potrebno,« pojasnjuje Lučka Kajfež Bogataj.

Spodbude le za nizkoenergijske in pasivne stavbe

Po novem bo temperatura gretja omejena na 55 stopinj Celzija, doslej je bila meje na 90 in 70 stopinj Celzija. Enako opredeljuje tudi največjo moč za hlajenje, kar pomeni, da klasičnih steklenih stavb ne bo več. »Zakaj je to pomembno,« se retorično sprašuje Novak in odgovarja: »S stanovanjem ne kupujemo kilovatnih ur, ampak vgrajene radiatorje, luči, kotel za ogrevanje in podobno, z novim pravilnikom pa omejujemo moč inštaliranih naprav, kar pomeni, da velikih izgub energije sploh ne more biti.« Franc Beravs, direktor Ekosklada – slovenskega okoljskega javnega sklada – ukrepe s področja sofinanciranja (na voljo je 7,5 milijona evrov) energetsko učinkovitih projektov izvaja od 1. junija letos. »Spodbujamo izrabo obnovljivih virov energije in povečanje energetske učinkovitosti novih stavb. Do danes smo prejeli že 2.200 vlog, predvsem za izrabo sonca za ogrevanje tople sanitarne vode in pri ogrevanju objektov, 300 vlog pa je tudi za povečanje energetske učinkovitosti stavb,« pojasnjuje Beravs in napoveduje, da bo novi pravilnik novogradnjam že sedaj določal energetsko učinkovitost, zato je ne bodo več spodbujali. »Še vedno pa bomo sofinancirali gradnjo nizkoenergijskih objektov, kjer so zahteve po energetski učinkovitosti ostrejše,« dodaja direktor Ekosklada.

»Zahtevana gradnja po novem pravilniku je po oceni in izkušnjah iz tujine dražja le za tri odstotke,« pravi Podobnik. K učinkoviti rabi energije pa, kot rečeno, spodbuja tudi država. Finančne spodbude in subvencije za gospodinjstva znašajo do 50 odstotkov vrednosti (določeni so tudi najvišji zneski subvencij), državne pomoči za svetovanje in naložbe pravnih oseb pa lahko znašajo največ 250 tisoč evrov v treh proračunskih letih.

S sanacijo novih 12 tisoč delovnih mest

Klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj velik poudarek namenja toplotni sanaciji vsega stavbnega fonda, saj gre za ogromne prihranke pri toploti (in denarju): »Pri letnem vlaganju 228 milijonov evrov v obdobju desetih let, kar je le tretjina vlaganj v gradnjo avtocest, bi sanirali vse stavbe in zaposlili 12 tisoč delavcev. Pri minimalnem obsegu vlaganj 54 milijonov evrov na leto pa bi lahko zaposlili 5.000 delavcev. Ta vsota je manjša od pobrane takse na C02 v letu 2004, ki je znašala približno 58 milijonov evrov.«

Izračun dokazuje visoko ekonomičnost sanacije stavb. Pri tem bi imeli več koristi, kot je močno zmanjšanje porabe goriv za gretje stavb in emisije toplogrednih plinov, zmanjšali bi socialne podpore nezaposlenim, zmanjšali bi energetsko odvisnost od uvoza, prihranjeni denar bi porabili doma za plačilo dela in materiala ter za razvoj. »Sloveniji bi se vlaganja v toplotno zaščito stavb povrnila v obliki intenzivnega zaposlovanja v gradbeni obrti. Zmanjšal bi se odliv kapitala v tujino z nakupi potrošniških dobrin s kratko življenjsko dobo. Bistveno bi se povečala kakovost in življenjska doba sklada starih stavb in s tem tudi njihova realna tržna vrednost,« še pojasni klimatologinja.