Vrhunska glasba s klarinetom in klavirjem

Besedilo: Franc Križnar
Kategorija: Kultura / četrtek, 30. oktober 2008 / 06:00

Večer, ki je minil ob polno zasedeni dvoranici kranjske Glasbene šole v izjemno intimni, programsko zanimivi in izvedbeno odlični soigri umetnikov Dušana Sodje in Tatjane Kaučič.

Mlada ljubljanska umetnika, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, stalno delujeta v dokaj nenavadni komorni glasbeni zasedbi vse od leta 1994. Medtem ko sta diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo in se izpopolnjevala na salzburški univerzi Mozarteum ter na kölnski Visoki šoli za glasbo, sta ves čas tudi koncertirala in snemala. Za njima so številni koncerti doma in na tujem in samostojne zgoščenke, in to zelo razveseljivo: s številnimi in različnimi sporedi tuje in domače, izvirne literature za to zasedbo. V Legendah sta (l. 2000) predstavila dela številnih tujih avtorjev in enega naših (C. Pascal, M. Arnold, I. Petrić, L. Bernstein, F. Poulenc in J. Horovitz), v Srečanjih (l. 2004) so prišla na svetlo dela za klarinet in klavir večinoma slovenskih skladateljev in tuje avtorice (U. Krek, I. Petrić, P. Ramovš, N. Firšt, J. Pucihar in W. Paterson). Pianistka Kaučičeva pa ima kot spremljevalka in solistka za seboj še Sonate za pihala in klavir Iva Petrića (l. 2001), klavirske sonate Janeza Matičiča (l. 2002), Haydnov Klavirski koncert s Celjskim godalnim orkestrom in dirigentom Nenadom Firštom in solistična (klavirska) dela italijanskega glasbenega modernista Riccarda Fabrisa (Pizzicato/Italija, 2007).

Tokrat pa sta se klarinet in klavir oglašala v Kranju v povsem novi in večinoma prirejeni luči. Saj sta klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič igrala praviloma romantični repertoar, za kar sta si sposodila kar precej prirejenih del, največ samospevov in izvirnih klavirskih skladb, spet v različnih priredbah. Tudi tokrat se moramo pridružiti nekaterim izmed številnih tujih ocen njunega igranja, kot npr.: »(Dušan Sodja) igra s čudovitim tonom. Njegova odlična igra kaže brezhibno intonacijo, popolno tehnično obvladanje inštrumenta, in kar je najbolj pomembno, globoko občuteno muzikalnost, ki najde stik s poslušalcem (…)«. »(…) Klavirska igra pianistke (Tatjane Kaučič) je sijajna: je vedno zelo spretna, igra z lahkoto in je občutljiv in enakovreden sonatni partner … Njuno skupno muziciranje je izredno, posnetki pa razkrivajo, da gre za duo svetovnega ranga, od katerega si želimo, vsaj tako upamo, še mnogo poustvarjalnih let« (The Clarinet Magazine, ZDA, 2005). Tako sta začela s priredbami treh samospevov Franza Schuberta (Marjetica ob kolovratu, Suleika I in Ti si mir) in že takoj na začetku ujela pravi veter v romantična poustvarjalna jadra. Ta se je potem samo še razpihoval v štirih (klavirskih) Pesmih brez besed (op. 62/6, op. 67/1, op. 38/2 in op. 67/4) Felixa Mendelssohna Bartholdyja in v priredbah Georgina Dobreeja; morda je v tem tako značilnem skladateljevem klavirskem stavku ostala klarinetna kantilena malce manj izrazita, kot je bilo to v Schubertovih samospevih in v pesmi Ti si kot cvetlica (iz ciklusa Roberta Schumanna Mirte, op. 57). Prvi del tega recitala pa je sklenila pianistka Kaučičeva sama in na relativno slabo pripravljenem klavirju solistično odigrala Lisztovo priredbo Schumannovega klavirskega Posvetila. Drugi del pa sta umetnika nadaljevala in sklenila v izvirnem klarinetno-klavirskem sonatnem duhu in ga po izjemno popularni in hkrati podoživeti 4-stavčni Saint-Saënsovi romantični Sonati, op. 167 sklenila z modernistično koncipirano Poulencovo 3-stavčno Sonato.

Večer je minil ob polno zasedeni dvoranici kranjske Glasbene šole v izjemno intimni, programsko zanimivi in izvedbeno odlični soigri obeh umetnikov.