Kašče z novo slamnato streho

Skansen tuhinjskih kašč na platoju pred kamniškim muzejem predstavlja že skoraj izginulo stavbno dediščino podeželja.

Kamnik – Skansen ali muzej na prostem pred gradom Zaprice je v zadnjih letih dobil lepšo podobo, predvsem pa so v Medobčinskem muzeju Kamnik z obnovitvenimi deli poskrbeli, da bo stavbna dediščina, kakor si jo je mogoče ogledati pri njih, na ogled še vrsto let.

Že leta 2006 so obnovili slamnato streho na najstarejši kašči iz leta 1793, lani je na vrsto prišla skodlasta streha na vodnjaku, pred dobrim mesecem pa so ob finančni pomoči Občine Kamnik obnovili še slamnate strehe na preostalih treh kaščah. »Tuhinjske kašče so podzidane, drugače pa v celoti lesene in krite s slamo. Prav prekrivanje s slamo je v zadnjih desetletjih precejšen problem. Seveda se še najdejo starejši ljudje, ki bi znali pokrivati s slamo, večji problem pa je sam material. Za to potrebujemo daljšo rženo slamo, ki jo je sedaj, ko se vse strojno žanje, vedno manj. V sodelovanju z drugimi Zavodi za varstvo kulturne dediščine Slovenije smo prišli do obrtnika, ki združuje oboje – znanje in ima ves potreben material. To je Anton Golnar, samostojni podjetnik iz Sovjaka pri Svetem Juriju ob Ščavnici,« je povedala direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik Zora Torkar.

Kamniški muzej na prostem sestavljajo štiri kašče, prepeljane iz Tuhinjske doline, sušilnica in vodnjak. Skansen, eden najstarejših na Slovenskem, je kot primer restavriranih in prezentiranih spomenikov ljudske arhitekture razglašen za kulturni spomenik, a obnovitvena dela še niso zaključena, saj bo treba obnoviti nekaj lesenih delov, ki so poškodovani zaradi večkratnih vlomov v kašče. Vodstvo muzeja si prav zaradi vandalizma in mnogih obiskovalcev, ki se z avtom zapeljejo tik pred stare objekte, prizadeva skansen zaščititi z ograjo.

Stare kašče in drugi objekti so stalno dostopni obiskovalcem, muzej pa organizira tudi strokovna vodstva, delavnice za najmlajše in druge dogodke.