Ko eksplodira otrok (3)

Poleg trme, ki je v otrokovem razvoju nekaj povsem normalnega, se mnogi starši soočajo tudi z reakcijami otrok, ki presegajo pojmovanje trme.

Nekateri otroci že v zgodnji otroški dobi kažejo znake neprilagodljivosti in imajo zelo nizko stopnjo sprejemanja frustracij. Starši zanje rečejo, da so »zahtevni« otroci. Večina ljudi pomisli na to, da je nekaj narobe pri vzgoji in takšen otrok je lahko pravi izziv za še tako uspešne starše. Otroci, ki se ne znajo, nočejo ali ne morejo prilagajati, slej ko prej vzbudijo v starših občutke krivde in poraza. Kljub temu da so lahko ti isti starši vzgojili že več otrok, s katerimi ni bilo takšnih težav. Tokrat nalašč ne bom pisala o vzgojnih napakah staršev, ki so seveda lahko tudi eden izmed vzrokov za takšno vedenje otrok. Rada bi predstavila vidik otrok, ki so eksplozivni in na to pravzaprav težko vplivajo. Lahko jih primerjamo z otroki, ki imajo težave pri branju ali pri učenju. Tudi te otroke so pogosto označili za lene in nesposobne. Tako je ponekod še danes. Pa gre resnici na ljubo v večini primerov za določene procese v možganih, ki ne potekajo tako, kot bi morali. Strokovnjaki trdijo, da gre tudi pri otrocih, ki so nepredvidljivi in prehitri v svojem odzivanju, za nepravilnosti v delovanju možganov. Tako to ni več zgolj nekaj, kar pripisujemo slabi vzgoji. Je pa res, da nikogar ne moremo postaviti v ta ali oni predalček, dokler ne zvemo vsega, kar nam pomaga ustvariti celotne podobe. Pa vendar. Če je temu res tako, zakaj o tem tako malo vemo in zakaj se nenehno vrtimo v začaranem krogu, kako bi otroka prevzgojili in z njim še starše in vse, ki vplivajo na njegovo obnašanje. Zakaj se naša prepričanja ustavijo pri oznakah, da so takšni otroci nevzgojeni, predrzni, uporniški, nevarni za druge in neobvladljivi? Zakaj ne bi včasih pomislili – kaj pa, če je otrokovo vedenje mogoče posledica nečesa, česar ne poznam?