Matejo imamo radi

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: Šport / torek, 23. september 2008 / 06:00

Tako so v soboto zapeli učenci Osnovne šole Bukovica, ko so na novem igrišču za domačo šolo pozdravili gorenjsko junakinjo paraolimpijskih iger, domačinko Matejo Pintar, pred leti prav tako učenko podružnične šole na Bukovici nad Škofjo Loko.

Bukovica – »Hvala vam za res lep sprejem že včeraj na letališču in danes tukaj doma, kjer se še vedno najbolje počutim. Tudi v Pekingu sem bila navdušena nad prijaznostjo domačinov, nad lepo urejenim olimpijskim mestecem in vso pozornostjo, ki smo je bili športniki deležni. Toda priti domov je najlepše, posebno ker vem, da me vedno čakajo domači ter množica navijačev, ki me spodbuja in spremlja moje rezultate,« je bila ob sprejemu na Bukovici nasmejana 23-letna namiznoteniška igralka Mateja Pintar, sicer ena od treh dobitnic olimpijskih kolajn za Slovenijo na pravkar končanih paraolimpijskih igrah v Pekingu.

Čeprav se tokrat ni vrnila z zlato kot pred štirimi leti iz Aten, še malo ni bila razočarana. »Kitajci so se izkazali kot zelo močna ekipa, saj so samo v namiznem tenisu Kitajke od desetih osvojile devet zlatih kolajn. Jaz pa sem bila zelo vesela bronaste kolajne, ki je zame vredna prav toliko kot zlata, saj sem jo osvojila v res močni konkurenci, in to v deželi namiznega tenisa, na Kitajskem,« je povedala Mateja in na vprašanje, kaj bo počela do paraolimpijskih iger v Londonu, kjer bo imela čez štiri leta priložnost izpopolniti svojo zbirko odličij še z eno kolajno, odgovorila: »Zelo se bom trudila, da bom med dobitnicami kolajn tudi v Londonu. Čeprav so do takrat še štiri leta, ne bom govorila, da je to še daleč, saj so leta med nastopom v Atenah in Pekingu minila kar naenkrat. Upam, da ne bo poškodb in bom še naprej uživala v namiznem tenisu.«

Sicer pa se bo Mateja, ki je absolventka prevajalstva, te dni malce oddahnila od napornega ritma treningov in tekmovanj, saj že čez nekaj dni odhaja v Luksemburg na petmesečno prakso v evropski parlament.