Paprika je zelo živahna zelenjava.

Paprika za boljši vid

Naj bodo sladke, ostre ali pekoče, babure, podolgovate, paradižnikove, feferoni ali majhne pekoče, paprike so zdravju nadvse koristne. Če jih bomo uživali zmerno, bodo med drugim izboljšale prekrvitev ter preprečevale zamašitev krvnih žil. Zaradi obilice vitamina C lahko preprečijo tudi prehlad, parodontozo in izboljšajo vid.

Paprika (Capsicum annuum) s svojo značilno ostrino prihaja k nam iz Brazilije ali Bolivije. Kolumbova potovanja so bila odločilna, da se je razširila po vsem svetu. V kuhinji jo uporabljamo že šest tisočletij. Odlična je na vse načine, sveža v solati, kot dodatek različnim jedem, vložena – kot ajvar, v olju, kisla paprika ali paprika v prahu, ki jo iz zrelih in sušenih paprik pridobivamo z mletjem in uporabljamo kot začimbo.

Bogastvo vitamina C

Vzgajajo petindvajset vrst in štiristo različic paprike. Paprika vsebuje izmed vse zelenjave največ vitamina C. No, če smo čisto natančni, več ga vsebuje edinole peteršilj, vendar ga težje zaužijemo večje količine. Izmed paprik pa je z vitaminom C najbolje obdarjena paradižnikova paprika sorte rotund rumena. Poleg bogastva vitamina C so v papriki zastopani tudi vitamin A, vitamin B 6, pa tudi vitamin P, ki ugodeno deluje na prožnost krvnih žil skupaj z vitaminom C. V rdeči papriki najdemo denimo tudi rutin, ki vpliva na čvrstost kapilar. V ostri papriki je več energije in več mineralov kot v sladki papriki. Za rdečo papriko velja, naj si bo pekoča, sladka ali čili, da učinkuje protivnetno in vsebuje veliko antioksidantov, ki se bojujejo proti nastanku rakavih celic. Angleški raziskovalci naj bi odkrili, da kapsaicin, brezbarvna, pikantna in pekoča spojina, ki je navzoča v papriki in feferonih, uničuje pljučne in pankreatične rakaste celice.

Srčna zelenjava

Dandanes papriki pripisujejo zasluge pri umirjanju delovanja srca, slabi prekrvljenosti in za krepitev srca. Pomaga preprečevati zamašitev krvnih žil oziroma aterosklerozo. Ker vsebuje snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi, lahko nekaterim povzroči težave, če so nagnjeni k spontanim krvavitvam. Tedaj lahko poveča krvavenje in zavira celjenje ran. Paprika spodbuja izločanje seča, želodčne kisline, nadledvične žleze, sline v ustih, kar vse vodi v izboljšanje prebave, zato jo dandanes pogosto priporočajo pri prebavnih motnjah, pomanjkanju apetita, pa tudi pri revmi in ledvičnih kamnih. Bolniki, ki imajo preveč želodčne kisline, naj ne uživajo paprike. Če zaužijemo preveč pekoče paprike, se lahko pojavijo hujše okvare želodca, zaprtje in preveč želodčne kisline, zato je potrebna previdnost in zmernost.

Testo, olivno olje in paprika – zdravilo za revmatike

Ljudsko zdravilstvo je v papriki hitro odkrilo pozitivne učinke in jo že od nekdaj uporablja zoper različne bolezni in nadloge. Revmatikom se svetuje, da nekaj noči zaporedoma oblagajo obolelo mesto s posebno pripravljenim testom, po katerem posujejo na drobno narezano papriko in ga prelijejo z olivnim oljem. Testo dobimo tako, da razdrobimo malo pivskega kvasa, mu dodamo malo osoljenega mleka in moke, toliko da naredimo mehko testo. Tako pripravljeno testo položimo na razprostrto platneno krpo, ga posujemo z na drobno narezano papriko in prelijemo z olivnim oljem. Nato ga položimo na obolelo mesto in pustimo tamkaj okrog deset ur, če nam čas in živci dopuščajo, seveda.

Za boljšo prekrvitev

Krvni obtok bomo izboljšali, če si bomo privoščili masažo s pripravkom iz žličke zmlete pekoče paprike ter desetih žličk vinskega kisa. Ta mešanica naj bi po ljudskih receptih stala tri do štiri dni in šele nato naj bi jo uporabili za masiranje. Tinktura naj bi zvečala prepustnost kapilar in omogočala, da je tkivo bolje prekrvljeno. Če smo bolni, naj bi z njeno pomočjo pospešili ozdravitev. Uporablja pa jo lahko tudi zdrav človek, saj čisti telo in kožo strupenih snovi.

Proti izpadanju las in za boljši vid

Če želimo okrepiti in izboljšati vid, nam ljudsko zdravilstvo svetuje, naj pogosto jemo solato iz paprike, začinjeno z malo soli, jabolčnim kisom in olivnim oljem. Na ta način se nemara ubranimo tudi prehlada in parodontoze. Že dolgo je cenjeno tudi ljudsko zdravilo, ki naj bi preprečilo izpadanje las. Pripravimo ga iz petih žličk na drobno narezane paprike in sesekljanih kobulov hmelja, prelijemo z litrom kropa, pokrijemo, pustimo stati dve uri in pripravek je gotov. Z njim masiramo lasišče vsak drugi večer pol ure. Receptura navaja, da lasišče masiramo najmanj desetkrat, zdravljenje pa mora trajati dvajset dni.

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 5. julij 2022 / 17:08

Skutne rezine s češnjami

Letošnje leto je češnjam več kot naklonjeno, ponekod celo toliko, da jih je dovolj še za kompot in marmelado. In povrhu lahko iz njih ustvarimo še kakšno sladico. Tokrat naj bodo to skutne rezine s...

Objavljeno na isti dan


Kronika / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Dva mrtva v požaru na Senici

Sp. Senica - Danes nekaj minut pred 7. uro zjutraj je bil Operativno komunikacijski center (OKC) Policijske uprave Ljubljana obveščen, da je prišlo do požara na stanovanjski hiši...

Prosti čas / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Kolosej De Luxe Kranj

Oktobra naj bi Kranj dobil nazaj prenovljeni kino, Kolosej De Luxe Kranj.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Nova javna razpisa za podeželje

Kmetijsko ministrstvo bo za razvoj nekmetijskih dejavnosti ter za ustanavljanje in razvoj mikro podjetij na podeželju namenilo 26 milijonov evrov.

Gospodarstvo / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Rastejo hitreje kot prejšnja leta

Tržiškega podjetja Pik As mnogi Gorenjci ne poznajo, toliko bolj pa poznajo njihovi franšizni trgovini Eurospin. Že drugič so nominirani za gorenjsko gazelo.

Nasveti / sreda, 17. september 2008 / 07:00

Črni bezeg

Črni bezeg je grm ali manjše drevo, ki zraste tudi do 10 metrov visoko. Raste ob plotovih, ob robovih gozdov in posekah, živih mejah, posebej pa v bližini naselij.