Sedlo za počitek in užitek

Kotovo sedlo (2134 m) - Če greš v Nepal na treking, je lahko tudi vzpon na kakšno visoko sedlo ali čezenj glavni cilj celotnega trekinga. Tudi v naših hribih je kakšno sedlo, na katerega je vzpon kar zahteven. Danes bomo šli v soseščino Jalovca.

Današnja tura se bo za marsikoga zdela le polovična, saj je vzpon na Kotovo sedlo delček poti, ki vodi na Jalovec. Ampak omenjeni vzpon je zanimiv in privlačen že sam po sebi in za mnoge že velik gorniški podvig. Kotovo sedlo je kot ogrlica, ki povezuje Jalovec z grebenom Kotove špice, Vevnice in Rateških Ponc. Če smo na njegovem temenu v sončku in si privoščimo lenarjenje, lahko proti vzhodu zremo v divje ostenje Mojstrovke, Travnika in Šit. Če boste imeli srečo, boste v stenah morda z daljnogledom lahko opazili kakšnega plezalca. Obenem pa Kotovo sedlo ločuje Gorenjsko in Primorsko oz. dve dolini: Tamar in Koritnico.

Izhodišče današnjega vzpona je dolina Tamar oz. Dom v Tamarju, 1108 m. Avtomobil lahko pustimo pri planiških skakalnicah in se sprehodimo oz. ogrejemo do Doma v Tamarju, lahko pa se tudi zapeljemo v dolino; če je rampa odprta, seveda. Pri Domu v Tamarju začnemo slediti markacijam proti Jalovcu. Zame ena najlepših gora v Julijcih je ves čas pred vami. S svojo popolno obliko, kot bi jo nekdo obrusil kot diamant, dominira na koncu doline. Ni čudno, da jo je Planinska zveza Slovenije izbrala za svoj logotip.

Na naši levi strani je severna stena Šit in povzpnemo se lahko tudi po strmih meliščih, ki so na dnu stene, a svetujem vam, da se držite bolj desno in se povzpnete po sončni poti, ki vas bo po gredinah pripeljala v kamnito in skalnato prostranstvo Velikega kota. Omenjeno pot so že nekdaj poznali lovci in pastirji. Pot je strma, naporna, potreben je previden korak, saj je mestoma grušč, kjer človek lahko hitro zdrsne. Na nekaj izpostavljenih mestih je tudi dobra jeklenica. Z Velikega kota je do vrha Kotovega sedla še nekaj minut hoje. Za planinca, ki ni vajen prepadov, skalnih pregrad, ki je vrtoglav, je vzpon na današnje sedlo že velik dogodek. S Kotovega sedla vodi označena zelo zahtevna pot na Jalovec, obenem pa se lahko odpravite tudi na Mangrt, Vevnico in vse do Rateških Ponc. Nasproti Jalovca je Kotova Špica, ki povezuje ogrlico Kotovega sedla. Njena prepadna južna stena da vedeti, da tod nimaš kaj iskati, če nisi alpinist oz. če nimaš alpinističnega znanja. Svet je krušljiv, prepaden, s slabimi možnostmi varovanja, zato se Kotove Špice s te strani raje izogibajte.

Za vrnitev si izberimo kar pot pristopa, lahko si izberemo sicer tudi melišče, ki je pa, žal, bolj slabo melišče, zato bo spust po njem težji kot po poti.

Čeprav je bil današnji vzpon le na sedlo in nismo dosegli nobenega vrha, si lahko privoščimo zasluženi počitek v Domu v Tamarju. Predlagam vam pa še ogled prvega izvira Save Dolinke. Ste mislili, da so to Zelenci? Pa ni tako. Prvi izvir Save Dolinke je Slap Nadiža v Tamarju. Nadiško šumelišče leži na nadmorski višini 1232 m in takoj pade v 12 metrov visokem slapu. Pot nadaljuje v številnih šumih, v dolini takoj ponikne, pojavi se spet pri Ratečah v Zelencih, ki so uradni izviri Save Dolinke. In kako pridemo do izvira? Od Doma vodi proti šumelišču vidna stezica, ki se začne vzpenjati po desni strani potoka oz. hudourniške struge. Pot je strma in zahteva nekaj kondicije, saj je treba premagati 122 m višinske razlike. Tik pod vrhom slapu je potrebna previdnost, saj so zadnji metri zaradi prepadnosti zavarovani s fiksno jeklenico. Ne bi si drznila reči, da je vzpon do slapu ravno družinski izlet, saj je na vrhu potrebna precejšnja previdnost. Slap izvira izpod skale, kristalno čista voda pa je tudi več kot okusna. Tik nad izvirom je bilo pred nekaj tedni tudi ptičje gnezdo. Na drugi strani padajočega slapu je vodno zajetje. Pravite, da še nikoli niste bili pri slapu Nadiže? No, vidite, pred nami so skriti kotički, ki jih lahko niti ne opazimo. Skriti, a tako lepi.

Nadmorska višina: 2134 m

Trajanje: 4 ure in 30 minut

Višinska razlika: 1026 m

Zahtevnost: 4 zvezdice