Pogled z vrha proti zahodnemu hrbtu Žingarice

Pogled v severno ostenje

Žingarica / Singerberg (1589 m) - Vrh v Avstriji nad vasjo, kjer se govori slovensko. Razgleden, gozdnati hrbet, ki s svojo lego ponuja enkraten razgled na severna ostenja Karavank.

Za današnjo turo se bomo odpeljali v Avstrijo in obiskali gozdnat hrbet nad Slovenj Plajberkom (Windisch Bleiberg), ki je kljub legi pod gozdno mejo enkratno razgledišče na severna ostenja Karavank. Gore, ki na slovenski strani kažejo svojo milo, povečini travnato podobo, so z avstrijske strani divje, skalnate in prepadne.

Peljemo se čez mejni prehod Ljubelj proti Celovcu. Na koncu znamenite S-serpentine zavijemo levo na lokalno asfaltirano cesto v dolino Poden/Bodental. Po treh kilometrih pripeljemo v Slovenj Plajberk. Parkirišča ni urejenega, zato je potrebne nekaj iznajdljivosti, je pa možnost parkiranja ob gostišču na levi strani. Na drugi strani ceste je še eno gostišče, kjer nas smerokaz usmeri proti Žingarici. Sledimo oznakam za pot št. 654. Sprehodimo se prek travnika do konca vasi, kjer pot zavije rahlo levo in skoraj takoj desno, kjer prestopimo prvo ograjo. Ne pozabite je zapreti za seboj! Na koncu majhnega travnika še enkrat prestopimo ograjo in že sledimo prijetni stezici, ki nas vodi skozi borov gozd. Pri odcepu zavijemo desno, kmalu prestopimo potok. Če boste tod hodili po kakšnem hudem deževju, bo pot precej mokra in tudi kar nekaj vode bo teklo po mali strugi potočka.

Pot se kmalu začne strmeje vzpenjati, vendar je prijetno speljana, tako da strmine ni občutiti. V poletnih mesecih se tod pase živina, zato se nikar ne prestrašite, če vas bo s kakšnega grmovja pogledalo govedo. Ampak brez skrbi! Slišali ga boste že na daleč, saj ima velika večina zvonec okrog vratu.

Žingarica je znana po tem, da se po gozdni cesti lahko pripeljemo zelo visoko, zato se ne čudite, ko boste omenjeno cesto večkrat prečili, ravno tako kar nekaj kolovozov. Tik preden bomo dosegli greben, se bomo vzpenjali po strmem, rahlo zaraščenem travniku. Tisto jutro so me krave prav zvedavo opazovale z leve strani. Dosegli boste travnato cesto, ki ji sledimo v desno smer, da dosežemo vršni greben. Kar naenkrat se bo pred vami v daljavi pokazal vrh; a zdelo se bo še precej daleč. Vse skupaj je le optična prevara. Sledimo grebenu, kjer je potrebna previdnost, saj je skalnat in porasel s travo. Rahlo se boste spustili in dosegli cesto, ki vas pripelje skoraj na vrh. Vzpon v zadnjem delu je strm in v dveh urah boste iz doline na vrhu Žingarice, kjer vas čaka vpisna knjiga.

Naj vam zaupam, da je razgled najlepši ravno na omenjeni cesti. Na vrhu so namreč drevesa, ki zastirajo sprehod oči po severnih ostenjih. Pred nami se odpre severna stena mogočne Košute. Greben ima s te strani povsem drugačno obliko. Tik pred nami sta severni steni Palca in Vrtače, desno od njiju je Ovčji vrh/Geissberg, za njim pa najvišji vrh Karavank, Stol. Če pogledamo po grebenu Žingarice, bomo povsem na koncu zagledali še en vrh, Psinjski vrh, 1577 m. Nekega dne se bomo povzpeli tudi nanj.

Ker nas jekleni konjiček čaka v Slovenj Plajberku, se moramo vrniti v omenjeno vas. Lahko sestopimo po poti vzpona, lahko pa naredimo krožno turo. Sestopimo do travnate ceste, kjer nas smerokaz usmeri proti Slovenj Plajberku levo navzdol, vi pa po cesti krenete desno v smeri sedla Albink/Halbingsattel, pot št. 657. Po cesti boste hodili približno pol ure, se ves čas spuščali, saj je sedlo na nadmorski višini 1360 metrov. Vmes boste šli mimo razgledišča, kjer stoji ogromen lesen križ in kjer imajo jadralni padalci vzletno stezico. Na sedlu se usmerite levo navzdol, po poti št. 655. Spuščate se po prijetni poti, nekajkrat prečite gozdno cesto, prečite tudi potok in tik nad vasjo pridete na pot vzpona, poti št. 654. Ko boste v vasi srečali kakšnega domačina, ga pozdravite po slovensko, saj tod živijo Slovenci, ki so veseli, če slišijo materni jezik.

Nadmorska višina: 1589 m

Trajanje: 4 ure

Višinska razlika: 641 m

Zahtevnost: 3 zvezdice

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Rekreacija / četrtek, 5. julij 2018 / 11:58

Telesna aktivnost je osebna higiena

Ljudje smo ustvarjeni za gibanje. Tako kot vsa druga živa bitja nas je narava obdarila z neverjetnim strojem – telesom, ki je do potankosti natančno in perfektno sestavljeno in povezano. Mišični, s...

Objavljeno na isti dan


Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Zvestoba navijačev, dolga desetletja

Polde Strajnar: »Spominjam se, da me oče peljal na prvo tekmo pred 50 leti. Takrat je bil nasprotnik Jeseničanov Partizan. Bilo je še na tribuni brez strehe....

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Postali smo prava hokejska ekipa

Tako pravi predsednik HK Acroni Jesenice Dimitrij Piciga, ki je vodenje kluba prevzel pred začetkom zadnje sezone.

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Legenda Boris Čebulj

"Igrali smo s srcem," pravi Boris Čebulj, eden od prve šampionske generacije jeseniških hokejistov, ki so leta 1957 prvič postali državni prvaki.

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Zdaj se hokej igra na višji ravni

Prišel je čas za prenovo hokejske dvorane, pravi nekdanji hokejist Silvo Poljanšek

Splošno / petek, 11. januar 2008 / 07:00

Bine še vedno zabija gole!

Legendarni Albin Felc se še ni poslovil od ledu.