Pet desetletij vztrajnega dela (6)

Prva ligaška sezona v gorenjski rokometni ligi

V prvem delu mojih prispevkov je bilo omenjeno leto 1958, ko se je Škofja Loka začela rokometno prebujati. Resno ligaško tekmovanje pa se je pričelo spomladi 1964, ko je rokometni šolski krožek s sklepom 3. seje UO prešel pod okrilje TVD Partizan Škofja Loka. Jeseni istega leta je takratni tajnik Urh Kalan, prijavil škofjeloško rokometno ekipo v ligaško tekmovanje gorenjske lige.

Svoje ligaško tekmovanje so loški rokometaši tako pričeli v sezoni 1964/65 v Gorenjski ligi. Vse od takrat pa do danes loški rokometaši nastopajo v različnih ligah nekdanje Jugoslavije, pa vse do prvoligaške konkurence v Sloveniji. Poizkusili so se tudi že v evropskem pokalnem tekmovanju EHF.

Prvi nastopi so bili po pričakovanju res skromni po rezultatih in finančnih zmožnostih. Tekmovanje so Ločani v sezoni 1964/65 končali na zadnjem, osmem mestu.

Za ekipo Škofje Loke so v prvi ligaški sezoni igrali:

Jože Kosec, Mičo Ojdanič, Matjaž Eržen, Miro Pinterič, Brane Pinterič, Franc Podnar, Jože Stanonik, Andrej Žargi, Rade Ojdanič, Emil Milan Koplan, Marjan Kužel, Pavel Podlipnik, Milan Guzelj, Jaro Kalan, Niko Pogačnik, Jože Debenc, Jože Stanonik, Darko Trdina, Avgust Babnik, Tihomir Kustec in Andrej Tomc.

Prvi doseženi gol

Prvi uradni gol za škofjeloške rokometaše je v 3. minuti prve prvenstvene tekme dosegel Andrej Žargi.

Kje je pivo?

Rokometna ekipa je sestavljena iz šestih igralcev v polju in vratarja. Vsak od igralcev ima med tekmo svojo nalogo. Igralec, ki meče podano žogo proti golu z osnovne šestmetrske črte, se imenuje krožni napadalec. V rokometnem žargonu je ime za tega igralca bolj znana angleška spačenka "pivotmen" ali krajše "pivo". Na seminarju leta 1963 v Rovinju je pri praktični ponazoritvi igre profesor Cveto Pavčič vprašal tečajnike, kdo (v igri) bo "pivo"? Misleč, da ima Pavčič v mislih steklenico piva, se je prijavil Radovan Ojdanič. Igra se je pričela, piva pa kljub veliki žeji ni bilo od nikoder.

Prevoz rokometnih vrat

Vsi, ki so sodelovali pri začetkih rokometa v Škofji Loki, se še danes spominjajo, da so morali rokometna vrata (popularno imenovana goli), za vsako tekmo od Osnovne šole Peter Kavčič voziti ali nositi na igrišče v Puštal. Največkrat sta jim svojo pomoč pri prevozu z "garami" ponudili Fušarjeva mama s Spodnjega trga ali pa Lizenkova mama iz Puštala.

Prevozi na tekme

Danes je v navadi, da se na gostovanja tekmovalci vozijo z avtobusi. Včasih so se na tekmovanja vozili z različnimi vozili. Od avtobusa, vlaka do bicikla (še tista "štanga" na kolesu je prišla prav). Vsem bo ostala v spominu tekma, ko so loški rokometaši prvič nastopali v gorenjski ligi. Na gostovanje v Selca so se odpeljali kar s konjsko vprego. Zaradi slabih prometnih zvez z Besnico so bili igralci primorani pešačiti od Kranja do Besnice.

Težave z mrazom

Na jesenski tekmi v Kranjski Gori se je zgodilo, da je sendvič, ki ga je ponesel s sabo Stanonikov Jože, preprosto zmrznil. Užiten je bil šele po dolgotrajnemu pogrevanju pod puloverjem. Nekaj podobnega se je zgodilo v Križah pri Tržiču. Na prvenstveni tekmi gorenjske lige je bila odigrana tekma na 20 cm snežne odeje. Žoga preprosto ni odskakovala, zato so jo igralci podajali le iz rok v roke, pri tem pa so morali paziti na pravilo korakov. Posledica tega je bila, da so bili doseženi le trije goli.