Bogati svet različnosti (2)

V kraju, kjer tokrat letujemo, ni veliko Slovencev. Zato je toliko lepše spoznavati druge svetove.

Po duši so mi blizu Rusi, ki jih je tokrat kar precej, in Francozi. Prvi ustrezajo moji slovanski krvi in so mi všeč s svojo preprostostjo. Njihovi otroci gledajo na vse stvari, kot da so svete, in vsaka sosedova igrača jih zaposli za nekaj časa. V bližini imamo rusko družino in njihov fantič z velikimi očmi gleda igrače na motorni pogon, ki jih imajo kdo drug kot nemški otroci. Ti so dobro opremljeni z motornimi skiroji in z motorji vseh vrst. Že njihovi malčki se naokrog vozijo z malimi štirikolesniki in v vodi brzijo njihovi čolnički na daljinski pogon. Kolikor so motorizirani, pa niso glasni. Večina ve, kje so meje, in so kar pazljivi. Tako mame kot očetje jih spremljajo z budnim očesom in njihova vzgoja me malce spominja na našo. Nemci imajo v krvi drugačno disciplino kot sproščeni Nizozemci. Red mora biti … in zvečer boste težko našli hrup okrog njihovih prikolic. No, meni so všeč. Sploh ko poslušam o njihovem življenju, o katerem mi pripoveduje gospa, ki je rojena v Sloveniji in si je v Nemčiji ustvarila družino. Oči se ji zasolzijo, ko naša Eva zapoje slovenske pesmi, vse tiste domače in lepe, ki jo spomnijo na domačo Dolenjsko. Domovina je res ena sama, dom pa je tam, kjer imaš ljudi, ki jih imaš rad. Francozi prinašajo v našo bližino sproščenost in željo po uživanju. Ne dajo veliko na videz, kar se tiče njihovih prikolic in šotorov, tudi z avtomobili niso obremenjeni. Njihov moto je »uživaj ta dan«. Zvečer veselo kartajo in žlobudrajo v svojem pojočem jeziku. Njihove deklice si ob jutrih češejo lase v nedogled in odhajajo na plažo okrašene kot novoletne jelke. Kljub dolgim počitnicam nimajo skorajda nič prtljage in njihovi papačiji (očetje) so videti dobrodušni kot plišasti medvedje. Takole je pisan ta naš majhen svet. Prav vsak človek, vsaka družina je svet zase. Vsa ta različnost skriva še pa še bogastva. Odkrijmo ga v sebi in v drugih.