Med sosedi 102

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 11. avgust 2008 / 06:00

Peter Krištof iz Pliberka v Podjuni na avstrijskem Koroškem je pri Kmetijski in gozdarski zbornici Koroške v Celovcu odgovoren za sodelovanje s kmetijskimi in gozdarskimi zbornicami in drugimi kmetijskimi in gozdarskimi ustanovami v Sloveniji in v italijanski deželi Furlaniji in Julijski krajini. Sodeloval je tudi pri organizaciji »Kmečkega praznika«, ki ga je zadnjo julijsko nedeljo v Št. Petru v Rožni dolini priredila Skupnost južnokoroških kmetov in na katerem so se srečali kmetje treh sosednjih dežel.

»Osnova za sodelovanje je projekt Agrarkontakt, ki povezuje kmetijske in gozdarske zbornice na Koroškem, v Sloveniji in v Furlaniji in Julijski krajini ter vse druge ustanove in dejavnosti v kmetijstvu in gozdarstvu. Razvijamo in uresničujemo tiste čezmejne projekte, za katere je interes skupen,« je na srečanju v Višji šoli za gospodarske poklice v Št. Petru, ki deluje že sto let, pripovedoval Peter Krištof. »Zadnje čase smo zelo uspešno sodelovali pri projektih za razvoj turističnih kmetij, pri spodbujanju ekološkega kmetovanja in pri trženju kmetijskih pridelkov ter njihove neposredne prodaje. Moja glavna naloga je spremljanje projektov, ki jih v okviru programa Interegg razpisuje Evropska unija, in priprava dokumentacije, ki je potrebna za prijavo na razpise. Običajno pojasnjujem projekte sam, če pa tega ne zmorem, si pomagam z zunanjimi strokovnjaki. Organiziramo številne strokovne ekskurzije, na katerih spoznavamo in pojasnjujemo primere dobre prakse. Na leto se jih udeleži nad tisoč ljudi s Koroškega, iz Italije in iz Slovenije.«

Na moje vprašanje, ali je na boljšem koroški ali slovenski kmet, je Peter Krištof odgovoril, da imamo tako na Koroškem kot v Sloveniji kmete, ki se odlično znajdejo v danih razmerah, v pravem času naredijo prave korake in imajo prirojen trgovski talent, in zato dobro shajajo. Zato po njegovem splošni odgovor, kateri kmet je na boljšem, ni mogoč. Za slovensko in koroško kmetijstvo je značilno manjše število zelo velikih kmetij in veliko majhnih kmetij. Množičnega opuščanja kmetovanja na Koroškem še ni, čeprav se reja govedi in prašičev zmanjšuje. Polja so obdelana tudi zato, ker jih na manjših kmetijah, na katerih prihaja do menjave generacij, jemljejo v najem in obdelujejo večji kmetje. Zaradi omejenih možnosti kmetovanja in nizkih cen, ki na Koroškem zadnje leto še posebej pestijo rejce prašičev, so težave v obmejnih delih Avstrije, Italije in Slovenije podobne. Poleg tega pa je podeželje s sorazmerno neodvisnim kmetom pomemben dejavnik ohranjanja slovenskega jezika, kulture in narodne zavesti, poudarja Peter Krištof. Številni koroški Slovenci, ki so se šolali na slovenskih osnovnih in srednjih šolah, so šli po znanje na Dunaj ali v Gradec in tam tudi ostali. Koroško gospodarstvo je šibko in ne zagotavlja dovolj delovnih mest.