Avstrijski trg še vedno privlačen

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: Gospodarstvo / petek, 23. december 2016 / 16:06

Prvi Podjetniški zajtrk Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale je bil namenjen vsem, ki jih zanima poslovni prodor na avstrijski trg. Zanimanja med domžalskimi obrtniki je veliko, žal pa tudi birokratskih ovir in kontrol.

Vir pri Domžalah – Pravica do prostega pretoka storitev in dela je ena izmed temeljnih svoboščin, ki so zagotovljene v pogodbi o Evropski uniji, a slovenski obrtniki in podjetniki, ki si želijo izvajati svoje storitve v sosednji Avstriji, se soočajo z vse večjimi težavami. Naša severna soseda tudi po letu 2011, ko se je za članice izteklo sedemletno prehodno obdobje, položaja za slovenska podjetja ni izboljšala. »Nasprotno. Pogoji za opravljanje storitev v Avstriji so se še zaostrili. Birokratskih ovir in kontrol je vse več, kazni, tudi če manjka le malenkost, so danes znatno višje kot pred desetimi leti. Odvetniška družba Grilc Vouk Škof je zato v imenu 117 slovenskih podjetij vložila pritožbo na Evropsko komisijo, da preveri, ali je tozadevna avstrijska zakonodaja skladna s pravom Evropske unije. V pisarni ocenjujemo, da gre za nesorazmerno kaznovanje brez vsake potrebe,« je zbranim podjetnikom v prostorih Območne obrtno-podjetniške zbornice Domžale povedala odvetnica in podpredsednica Slovenske gospodarske zveze iz Celovca (SGZ) dr. Maria Škof, ki je skupaj s predsednikom SGZ Benjaminom Wakounigom zbranim podjetnikom predstavila vrsto uporabnih in aktualnih informacij, povezanih s poslovanjem oz. opravljanjem čezmejnih storitev v Avstriji. Glede na velik odziv podjetnikov jih kljub vse strožjim kaznim delo v Avstriji še vedno zelo zanima.

Vstop na tuj trg je povezan s stroški

Med tistimi, ki se zanimajo za delo čez mejo, je največ takšnih s področij gradbeništva, lesarstva in sorodnih panog. Prav ti obrtniki so tudi najbolj na udaru različnih inšpekcij, a kako se pripraviti na vstop na avstrijski trg, da težav z oblastmi ne bo? »Splošnega recepta žal ni. Najbolj preprosto bi bilo v Avstriji ustanoviti podjetje in zaposliti tamkajšnje delavce, a majhni podjetniki si tega ne morejo privoščiti. Zato se večina poslužuje pravic iz prostega pretoka storitev, a poskrbeti je treba za zelo obsežno dokumentacijo – ta pa je odvisna od storitve, področja dela, velikosti podjetja … Dela je treba priglasiti, velik poudarek je tudi na samih delavcih in pravilno izplačanih plačah, kolektivnih pogodbah. Povežite se z organizacijami, ki vam bodo znale svetovati, a potem tudi upoštevajte nasvete in ne bodite bolj 'pametni'. Prevedite potrebne dokumente, to je vaše 'zavarovanje'. Dela čez mejo se je treba lotiti resno in pač plačati, kar je treba plačati. Vstop na tuj trg pa žal tudi stane,« je med drugim povzela dr. Škofova in dodala, da pri omenjenih vprašanjih svetujejo tudi na SGZ.

Sodelovanje bodo še okrepili

Slovenska gospodarska zveza iz Celovca je krovna organizacija slovenske narodne skupnosti na Koroškem za gospodarske dejavnosti in šteje 355 članov, a osredotočajo se na delovanje v alpsko-jadranskem prostoru, torej širše, saj so prepričani, da brez tesnega povezovanja in brisanja mej v gospodarstvu danes ne gre. Tega se zavedajo tudi na OOZ Domžale, kjer so ob robu Podjetniškega zajtrka s SGZ podpisali tudi sporazum o sodelovanju, aktivneje pa bodo začeli sodelovati tudi s hrvaško občino Koprivnica, ki je pobratena z občino Domžale.