Konec brezplačnega odkazila?

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: GG Plus / sreda, 14. november 2012 / 06:00

Po predlaganih spremembah zakona o gozdovih naj bi lastniki gozdov izbiro dreves za možni posek plačevali v znesku od deset do petdeset evrov.

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je pripravilo spremembe in dopolnitve zakona o gozdovih, s katerimi naj bi uveljavili nekatere novosti in tudi uzakonili izvajanje uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o določitvi obveznosti gospodarskih subjektov, ki dajejo na trg les in lesne proizvode. V javnosti je doslej največ pozornosti vzbudila določba, po kateri bi lastniki gozdov morali plačevati zavodu za gozdove stroške postopka izbire dreves za možni posek, pri tem pa naj bi bila višina plačila odvisna od bruto količine v odločbi določenih dreves za posek. Za odkazilo do 10 kubičnih metrov dreves naj bi plačilo znašalo 10 evrov, za količino do 20 »kubikov« – 15 evrov, do 50 kubičnih metrov – 20 evrov, do 100 kubičnih metrov – 30 evrov, do 500 »kubikov« – 40 evrov, za količine nad 500 kubičnih metrov pa 50 evrov.

Zakon uvaja prevoznico

Da bi zagotovili sledljivost prometa z lesom, predlagani zakon o gozdovih določa, da mora gozdne lesne sortimente, naložene na vozilu in med prevozom, spremljati prevozni dokument oz. prevoznica, ki vsebuje podatke o izdanem dovoljenju za posek dreves, dobavitelju, kupcu, vrsti in količini sortimentov, datumu, času in namenu prevoza. Prevoznica naj bi bila obvezna za sortimente, ki se prvič dajejo na trg, pa tudi v primeru, če so namenjeni začasnemu skladiščenju pred prvim dajanjem na trg ali za lastno uporabo. Zavod za gozdove naj bi lastniku gozda na podlagi dovoljenja za posek dreves izdal tudi prevoznico, lastnik naj bi jo ob prevozu lesa izročil  prevozniku, ta pa naj bi v dokument vpisal vse potrebne podatke.

Prvi kupec lesa naj bi podatke sporočil zavodu za gozdove najkasneje v desetih dneh po prejemu prevoznice, zavod pa naj bi v elektronski obliki vodil evidenco o prometu z lesom. Za nadzor naj bi poleg gozdarskih inšpektorjev skrbeli še carinska uprava in organi za notranje zadeve. Za podjetje in podjetnika, ki bi prevažal les brez prevoznice ali v nasprotju z njo, je zagrožena globa od tisoč do trideset tisoč evrov, v primeru, da podatkov ne bi sporočil zavodu za gozdove ali da prevoznice ne bi shranil, pa globa od osemsto do dvajset tisoč evrov. Kot stranska kazen je v primeru prevoza lesa brez prevoznice zagrožen odvzem gozdno lesnih sortimentov.

Prednostni upravičenci pri nakupu gozda

Poglejmo še nekatere druge predlagane zakonske spremembe! Za gradnjo gozdnih prometnic naj bi se kot dokazilo o pravici za gradnjo štelo upravno overjeno soglasje lastnikov gozdov, ki imajo v lasti več kot dve tretjini površine zemljišč na trasi predvidene gradnje gozdne prometnice. Pri prometu z gozdovi zakon ohranja predkupno pravico države oz. občine pri nakupu varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom ter predkupno pravico države oz. njenega koncesionarja pri nakupu gozdov v kompleksu, večjem od trideset hektarjev, v ostalih primerih pa lahko prednost pri nakupu gozda uveljavljajo po vrstnem redu solastnik, lastnik gozda, ki meji na gozd, lastnik kmetijskega zemljišča, ki meji na gozd, in lastnik gozda, ki je najbližji gozdu, ki se prodaja.

Predlagani zakon spreminja in dopolnjuje tudi nekatere določbe o gojenju in izkoriščanju gozdov. Tako naj bi zavod za gozdove na podlagi gozdnogojitvenih načrtov odločal v upravnem postopku na zahtevo stranke in po uradni dolžnosti. Na zahtevo stranke naj bi odločal o količini in strukturi dreves za največji možni posek ter o pogojih za pridobivanje smole, okrasnih dreves in za premeno gozda, po uradni dolžnosti pa o potrebnih gojitvenih in varstvenih delih ter drugih obveznih delih za vzdrževanje življenjskega okolja prosto živečih živali. Odločbo o količini in strukturi drevja za možni posek naj bi izdal po opravljeni izbiri dreves na terenu skupaj z lastnikom gozda, na zahtevo lastnika gozda bo izbiro dreves lahko opravil tudi zavod sam, izbira dreves na terenu pa ne bo obvezna v primeru, če bodo izpolnjeni nekateri pogoji glede funkcije gozda, vrste sestoja ter vrste in obsega sečnje.