Na Gozdu ni bilo tornada

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Gorenjska / nedelja, 3. avgust 2008 / 06:00

Ni konkretnih dokazov za trditve, da je 13. julija na Gozdu pustošil tornado, pojasnjuje Aleš Poredoš, vodja sektorja za operativne meteorološke prognoze na Agenciji RS za okolje.

Ljubljana - Zadnjega neurja z močnim vetrom, ki je 13. julija na Gorenjskem največ škode povzročilo v občinah Kamnik, Vodice in Medvode, še dolgo ne bomo pozabili, kakor tudi ne lanskih katastrofalnih poplav v Železnikih. Bi se morda prebivalci na oba dogodka bolje pripravili, če bi bili pravočasno opozorjeni na nastanek nevarnih ujm in njihovih posledic? Kako natančno in kdaj je sploh možno napovedati vremensko ujmo? O tem smo se pogovarjali z Alešem Poredošem, vodjo sektorja za operativne meteorološke prognoze na Agenciji RS za okolje (Arso).

Bodo vremenske ujme res vse pogostejše oziroma silovitejše?

»Vedeti je treba, da je medijska pokritost neurij danes veliko večja kot včasih, ko so se tudi dogajale hude nevihte. Dobrih dvajset let nazaj, leta 1986, če se ne motim, je na primer hud vetrolom pokosil ogromno dreves na Jelovici. Klimatologi sicer napovedujejo, da se bodo nevarni vremenski pojavi res stopnjevali, naloga nas, operativnih meteorologov, pa je, da poskušamo na te vremenske razmere čim bolje opozoriti prebivalstvo.«

Kako natančno oziroma s kakšno verjetnostjo sploh lahko napoveste vremensko ujmo?

»Trudimo se, da bi pri napovedih dosegli stoodstotno natančnost, verjetno pa se bo vedno dogajalo, da bomo napovedali kakšen vremenski dogodek, ki se potem ne bo zgodil. Kljub temu se v državni meteorološki službi zelo trudimo, da bi izdali čim manj napačnih vremenskih opozoril. Če bi jih namreč izdajali pogosto, nas javnost ne bi več jemala resno. Izdaja napačnih opozoril ne nazadnje prinese tudi nekaj finančnih posledic, saj uprava za zaščito in reševanje po našem opozorilu začne izvajati določene aktivnosti in angažira ljudi na terenu.«

Kakšen je sicer delež napačnih opozoril?

»Delež napačnih opozoril se zagotovo zmanjšuje in to zaradi novih metod, izračunavanja vremena in vremenskih opazovanj, uporabe radarjev, satelitov ... Arso ima kakovostni standard ISO 9001, v okviru katerega merimo tudi indekse natančnosti napovedi. Ti kažejo, da se v zadnjih petnajstih letih naše napovedi izboljšujejo.«

Koliko naprej se da napovedati vreme, ujmo? Prvo opozorilo za javnost na primer izdate šele največ 36 ur pred napovedano ujmo ...

»Obstajajo tudi trimesečne, mesečne napovedi, na Arsu pa pripravljamo napovedi za pet dni vnaprej, ki pa so namenjene samo upravi za zaščito in reševanje. Vremenske ujme so zelo resna stvar, zato smo z izdajo opozoril za javnost zelo previdni, tako da dejansko čakamo do zadnjega dne. S tem se poskušamo izogniti možnosti, da bi opozarjali na nevarnost, ki je nazadnje ne bi bilo.«

Kdaj lahko napoveste natančno lokacijo nastanka neurja?

»Napovedovanje t. i. konvektivnih procesov je vezano na njihovo trajanje, kar je največ dve, tri ure, zato je tudi lokacijo, kjer se bo pojavilo neurje, možno napovedati maksimalno dve uri prej. Na žalost ne moremo dva dni prej napovedati, da se bo nad Kranjem razvilo hudo neurje. Nekaj ur pred pojavom pa že dobimo nekaj indicev, spremljamo neurja, kam se razvijajo oziroma se gibljejo. Gre za t. i. zdajšnje napovedi.«

Koliko prej pa ste vedeli, da bo nastalo neurje, ki je v nedeljo, 13. julija, zaradi močnega vetra prizadelo tudi Gorenjsko?

»Na vremensko situacijo smo postali pozorni konec tedna. Prvo opozorilo smo kot običajno izdali dan prej, potem pa smo ves čas vremenske ujme opozarjali na možnost hujših neurij in močnejših sunkov vetra. Zadeve so na koncu presegle naša pričakovanja. Glede na intenzivnost vremenskega pojava k sreči ni bilo človeških žrtev.«

Ali je na Gozdu nad Kamnikom, kjer je odnašalo celotna ostrešja in kot za šalo lomilo drevje, res pustošil tornado?

»V državni meteorološki službi ne moremo potrditi obstoja tornada. Dejstvo je, da je v vasi Gozd, tudi če je morebiti bil tam tornado, 99 odstotkov škode povzročilo nevihtno neurje in piš vetra. V vsakem primeru tudi v teh geografskih širinah lahko nastanejo tornadi, ki pa ne morejo biti takšni, kot jih vidimo v ameriških filmih, kjer vrtinčasti oblaki kosijo vse pred sabo na zelo dolgih razdaljah. Pri nas bi bil tornado manjše silovitosti in zelo lokalno omejen. Nevihtni oblak, ki je 13. julija pokosil gozdove praktično čez vso Slovenijo, ni bil tornado. O tem nimamo nobenih konkretnih dokazov, tudi stanje v atmosferi tedaj ni bilo naklonjeno nastanku tornada. Ko mediji posredujete javnosti mnenja, da je šlo za tornado, bi morali tudi pojasniti, kdo to zatrjuje – strokovnjak ali morda ljubiteljski meteorolog.«

Kdaj bo možno napovedati tudi posledice vremenskih ujm?

»Kot veste, je tudi Arso vključen v projekt Meteoalarm, ki vpeljuje evropsko lestvico jakosti vremenskih pojavov in ta je vezana ravno na njihove posledice. Tudi mi smo že pripravili osnove za takšne napovedi, vendar se moramo o njih pogovoriti še z drugimi organi, saj gre za interdisciplinarni pristop. Meteorologi lahko napovemo veter, kakšne bodo njegove posledice, pa morajo povedati gradbeniki, geodeti in drugi strokovnjaki. Ko bo to opravljeno, bomo lahko izdajali opozorila o vremenskem dogajanju skupaj s priporočili za prebivalstvo, kako naj ravna v takih primerih. Projekt bomo najverjetneje uresničili še v letošnjem letu.«