Oddani iskalci ljubezni (17)

Besedilo: Lea Peterlin
Kategorija: Prosti čas / nedelja, 3. avgust 2008 / 06:00

Ko gledam pare, ki navzven delujejo idealno, ugotavljam, da jih največkrat veže navada.

On je navajen njenega sitnarjenja, ona njegovega. Obstajajo tudi taki, ki pač ostajajo skupaj zaradi otrok, v današnjih dneh pa veliko vlogo odigrajo še skupni krediti.

Včasih so poročeni moški ostajali v vezah, prešuštvovanje je obstajalo, vendar se o njem ni na glas razpravljalo. Danes je to dokaj javen pojav. Iskalce ljubezni najdemo povsod.

Z ženskami ni dosti bolje. Po določenih statistikah naj bi bilo dandanes prešuštnic še celo več kot prešuštnikov. Vezanim ženskam naj bi bilo v zakonu enostavno dolgčas, veliko pa je takih, ki so z možmi sklenile ustni poročni pakt, ki dovoljuje obojestransko bigamijo.

Osebno še vedno štejem zvestobo za eno večjih vrednot odnosa med dvema. Poročeni in oddani me nikoli niso zanimali, za poročene pa imam prav poseben radar.

Spominjam se, ko sem pred leti v nekem obdobju srečala kup zmedenih samcev. Niso vedeli, kaj bi sami s seboj. Večina se je obnašala najstniško, najbolj so jih zanimali žuri in dvajsetletnice. Resnost tisti trenutek ni prišla v poštev. Je pa dejstvo, da so čez nekaj časa taisti tridesetletniki ugotovili, da oni pravzaprav nič več ne zanimajo dvajsetletnic in preteklo je in bo še kar nekaj vode, preden bodo dojeli, da je trenutek evforije in navideznega občutka svobode minil.

Nekje vmes sem naletela na dva poročena, kjer mi je prvi prodal zgodbo o iskanju resnične in edine ljubezni, drugi pa je pač potreboval njo, s katero bi si popestril monotonost vsakdanjika - kar sem ugotovila šele čez čas.

Takrat nisem ravno razmišljala, neresnih samskih pa sem se nažrla, sem pač arhitektu nekaj časa dovolila, da mi je prodajal pravljico o tem, kako sem edina in resnična ljubezen, kako me je končno našel in kako srečo ima, da me je sploh našel, dokler mi ni kolegica enkrat ob kavi razlagala, da je na internetu spoznala moškega svojega življenja. V zanosu mi je pripovedovala, da tako prijaznega moškega še ni srečala. Pa kako je pozoren! Ona je njegova edina in resnična ljubezen, je strašno vesel, da je končno našel ljubezen svojega življenja in kako srečo ima, da je sploh našel dekle, kakršno je iskal. Povedal ji je sicer, da je arhitekt, ni pa povedal, da je poročen. To je izvedela od mene.

Z drugim pa sva se 'na kavah' dobivala sredi noči. Jaz sem se predvsem pogovarjala, on pa je imel vedno čas, kar me je vodilo do vprašanja, kaj na vse to poreče žena oziroma kdo skrbi za otroke. Odgovor je bil enostaven: »Žena veliko potuje, jaz pa tudi. Pravzaprav se bolj malo pogovarjava, zadnje čase še manj vidiva. Seks je vse redkejši. Rutina pač. Z otroki pa se pač ukvarja tisti, ki je doma, včasih varuška.« Dojela sem, da se dobivam z nekom, ki je zaposlen v upravi velike kemijske družbe, da žena seveda ve, da ji soprog skače čez plot, čeprav midva do te teme sploh še prišla nisva. Ko pa sva, si je gospod Oddani zamislil zadevo precej drugače, kot sem si vse skupaj predstavljala jaz. Začel je na dokaj neroden in meni tuj način, da denar ni problem, lahko me tudi za vikend kam pelje, vendar pod pogojem, da sem mu zvesta.

Zvesta ljubica?

Mislim, da sem se takrat samo nasmehnila in mu svetovala, naj gre raje domov in se posveti vzgoji svojih malčkov.