Sprejemamo zeleno energijo, proizvedli bi je lahko še več

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Gospodarstvo / / 06:00

"Na Gorenjskem imamo veliko možnosti pridobivanja energije iz obnovljivih virov, ne le s pomočjo vode in sonca," pravi mag. Marko Čarman, direktor Gorenjskih elektrarn.

Kranj – Distributer električne energije Elektro Gorenjska je pred šestimi leti ustanovil hčerinsko družbo Gorenjske elektrarne, ki prek 14 malih hidroelektrarn in petih sončnih (fotovoltaičnih) elektrarn na leto povprečno proizvede okoli petdeset milijonov kilovatnih ur električne energije. Podjetje vodi Marko Čarman.

Gorenjske elektrarne so mlado podjetje, ki se ukvarja s pridobivanjem električne energije iz alternativnih virov. Tehnologija je izredno draga, zakaj takšna proizvodnja?

»Pred ustanovitvijo lastnega podjetja je bila proizvodnja električne energije enota v sklopu Elektra Gorenjske, pred leti pa je zakon določil ločitev distribucije in proizvodnje. Zgodovina proizvajanja zelene energije iz malih hidroelektrarn je dolga, prihodnje leto bo minilo že šestdeset let, v zadnjih treh letih pa smo jo dopolnili s proizvodnjo elektrike s pomočjo sonca.«

Koliko energije proizvedete na leto?

»Letno proizvedemo približno 50 milijonov kilovatnih ur električne energije. Konkretno smo lani prek sončnih elektrarn na Laborah, v Radovljici in v Mariboru proizvedli 55 tisoč kilovatnih ur, decembra smo zagnali največjo sončno elektrarno v Strahinju, pred kratkim pa novo v Preddvoru. To pomeni, da se moč in s tem proizvodnja električne energije nenehno povečujeta, k skupnemu rezultatu pa pomembno vplivajo predvsem male hidroelektrarne.«

Proizvodnja 50 milijonov kilovatnih ur sama po sebi ne pove veliko. Koliko gospodinjstev bi lahko preskrbeli?

»Približno 14.200 gospodinjstev.«

Zakaj je pridobivanje elektrike s pomočjo sonca tako pomembno?

»Po eni strani je pomemben okoljski vidik, saj zaradi vse večje porabe električne energije v ozračje spuščamo preveč toplogrednih plinov, hkrati pa so fosilna goriva vse dražja. Naš cilj je, da bi po šolah gorenjskih občin postavili sončne elektrarne. V ta namen sklepamo partnerstva, najemne pogodbe z občinami, ki nimajo pri tem nobenih obveznosti. Poleg pridobivanja zelene energije pa izobražujemo mlade in njihove starše.«

Sončne elektrarne so nove in zato v dobrem stanju, kako je z malimi hidroelektrarnami?

»Hidroelektrarne imamo razpršene po vsej Gorenjski. Na porečju Sore imamo štiri, na Kokri tri, na Tržiški Bistrici dve, na Savi pa pet. Največja je hidroelektrarna Savica z inštalirano močjo 4,4 megavata, proizvodnja pa znaša dvajset megavatnih ur letno. Vse male hidroelektrarne so v dobri obratovalni »kondiciji«. Veliko večino obstoječih smo posodobili v smislu modernizacije, izboljšanja izkoristkov agregatov ter prenove upravljalnih sistemov vodenja agregatov. S tem smo dosegli tudi povečanje proizvodnje električne energije.«

Bi lahko na Gorenjskem uporabili tudi druge alternativne vire pridobivanja električne energije, ne le s pomočjo sonca in vode?

»Na področju malih hidroelektrarn imamo danes na Gorenjskem 22 megavatov inštalirane moči, od tega na naše podjetje odpade polovica moči, tehnično pa bi naše vode lahko izkoristili do 30 megavatov. Glavna ovira je zapleten in dolgotrajen postopek pridobitve gradbenega dovoljenja in koncesije. Na tem področju bi potrebovali spodbudnejšo zakonodajo. Na eni od naših hidroelektrarn želimo povečati moč, ob tem pa se spotikamo ob vsaki, še tako majhni oviri. Glavni razlog, da se malih hidroelektrarn v Sloveniji skoraj ne gradi več, je varovanje okolja. Lani je bilo zavrnjenih 34 pobud za pridobitev koncesije.«

Pri gradnji sončnih elektrarn je najbrž drugače?

»Na Gorenjskem jih imamo največ v Sloveniji, možnosti za izkoristek je še veliko. Trenutna skupna moč znaša 330 kilovatov oziroma več kot tretjina vsega, kar premore Slovenija. Izkoristiti bi morali vse strehe, ki so v lasti države, občin, gospodarskih objektov, trgovskih centrov pa tudi družinske hiše. Na leto podvajamo proizvodnjo, saj ovir skoraj ni, hkrati jih spodbuja država. V Radovljici nameravamo graditi solarni park ob novi avtocesti z močjo 900 do 1.400 kilovatov. Z dvema večjima trgovcema in s predstavniki iz gospodarstva se dogovarjamo za postavitev večjega števila sončnih elektrarn, enako tudi z občinami.«

Obe tehnologiji sta nam že znani, kaj pa druge, ki bi jih lahko izkoriščali na Gorenjskem?

»Vetrnih elektrarn, ki bi bile priključene na distribucijsko omrežje, pri nas še ni. Poznamo jih v gorskem svetu, vendar zgolj za samooskrbo. Primerne lokacije za vetrne elektrarne so tam, kjer veter povprečno piha šest metrov na sekundo, vendar je treba upoštevati okoljske vidike. Na Gorenjskem je potenciala za okoli 20 megavatov. Poznamo tudi kogeneracijo, proizvodnjo toplotne in električne energije z lesno biomaso, ki je pri nas zelo aktualna. Razpoložljiv potencial na Gorenjskem znaša osem megavatov. Pri bioplinu bi lahko na obstoječih odlagališčih odpadkov, čistilnih napravah in farmah proizvedli vsaj za en megavat moči. Poznamo še geotermalno tehnologijo, ki pri nas ni tako aktualna. Velik potencial vidim v izkoriščanju komunalnih odpadkov v sežigalnici. Sredi Pariza jo imajo, pri nas bi jo tudi lahko izkoriščali za pridobivanje električne energije. Če bi jih v naši regiji združili, bi pridobili elektrarno s tremi megavati moči.«

Zakaj tovrstnih elektrarn na Gorenjskem še nimamo?

»Pri postavitvi sežigalnice trčimo ob nasprotovanje lokalnih prebivalcev. Geotermalnih sistemov nimamo, saj so vrtine za proizvodnjo električne energije izredno drage, Gorenjska pa za tovrstne vrtine ni najbolj primerna. Za izrabo lesne biomase imamo trenutno v izdelavi projektno nalogo, ki bo pokazala tehnično-ekonomsko upravičenost izrabe pri nas. Za izrabo vetra sem že povedal, da je sporna z okoljevarstvenega vidika, saj bi spremenila gorenjsko krajino.«

Vi proizvajate zeleno energijo, ali jo Gorenjci sprejemajo?

»Naše matično podjetje se ukvarja z distribucijo električne energije, kjer zaznavajo trend ozaveščenosti odjemalcev - ali povedano drugače, vse več gospodinjstev se odloča za preskrbo z zeleno energijo oziroma Re-energijo. Začeli smo septembra lani, danes pa oskrbujemo več kot 1.700 gospodinjstev, ki doplačujejo evro za ohranitev narave. To pomeni, da so odgovorni do narave in se zavedajo, da lahko pripomorejo k boljši kvaliteti življenja.«

Vas k investicijam spodbujata država in Evropska unija?

»Nepovratnega denarja za konkretne investicije iz evropskih skladov ni, sicer pa država spodbuja k uporabi obnovljivih virov energije s premijami pri proizvodnji električne energije. Veliko nam pomeni letošnji prejem nagrade »energetski viktor« za sonaravni projekt pri gradnji sončne elektrarne na Biotehniškem centru v Strahinju. Zanj nam je čestital tudi predsednik vlade Janez Janša, pri odprtju pa je sodeloval gospodarski minister Andrej Vizjak.«