Pastirska dediščina tudi na Zapricah

Medobčinski muzej Kamnik je odkupil zbirko predmetov z Velike planine, ki jo je v dolgih letih raziskovanja planine zbral pokojni Vlasto Kopač.

Kamnik - Velika planina, največja visokogorska pašna planina pri nas in po mnenju mnogih domačinov in obiskovalcev tudi najlepša v Evropi, je dobila nov spomenik – zbirko Vlasta Kopača, ki so jo, predstavljeno na razstavi v Medobčinskem muzeju Kamnik, uredili le nekaj dni pred začetkom poletne pašne sezone na planini.

Velika planina je doslej privabila že vrsto raziskovalcev naravne in kulturne dediščine, a poleg dr. Toneta Cevca je za njeno prepoznavnost, predvsem pa za ohranjenost arhitekturne in pastirske dediščine, gotovo najbolj zaslužen arhitekt, planinec, alpinist, ilustrator, publicist in strokovnjak s področja naravne in kulturne dediščine – Vlasto Kopač. Kopač se je na planino vračal skoraj 70 let, v vsem tem obdobju pa zbral veliko predmetov, ki danes ponazarjajo način življenja pastirjev na planini. »Po smrti Vlasta Kopača leta 2006 se je na pobudo Franceta Malešiča, ki je s Kopačem sodeloval vse do njegovih zadnjih dni, pokazala možnost, da pride ta enkratna zbirka v kamniški muzej. Ob finančni podpori Občine Kamnik je bila septembra 2007 tudi po zaslugi njegove hčerke Mojce Kopač, ki je pokazala veliko razumevanje za to, da bi predmete hranili v Kamniku, zbirka odkupljena. Po evidentiranju in dokumentiranju zbirke je Medobčinski muzej Kamnik pridobil 486 predmetov,« je povedala direktorica muzeja in avtorica razstave mag. Zora Torkar.

Na razstavi si je mogoče ogledati terensko opremo, s katero je Kopač raziskoval pastirsko življenje, oblačila, kuhinjsko opremo in orodje pastirjev, opis zaščitene Preskarjeve bajte, opremo za živino, drobne predmete, ki so jih pastirji izdelovali za krajši čas, ter seveda znamenite velikoplaninske trniče in pisave za njihovo okraševanje.

Predstavljena zbirka, ki jo spremlja dvojezični katalog, pa je le osnova za stalno interdisciplinarno in interaktivno predstavitev življenja v Kamniških Alpah, ki jo imajo v načrtu v kamniškem muzeju. »Na to razstavo bi vključili tudi arheološke najdbe s tega območja, filme in zvočne zapise, rekonstrukcije bajte, pastirske noše in drugo, s čimer bi pripomogli k večji turistični prepoznavnosti kraja, vsem pa omogočili, da se s pastirsko dediščino seznanijo še pred odhodom na planino,« je o načrtih še spregovorila Torkarjeva.