Afriške prašičje kuge še ni – naj tako tudi ostane

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / četrtek, 11. avgust 2022 / 13:28

Širjenje afriške prašičje kuge proti vzhodu in zahodu Evrope predstavlja vse večje tveganje tudi za domače in divje prašiče v Sloveniji, kjer se doslej bolezen še ni pojavila.

Kranj – Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) že tretje leto ozavešča rejce, lovce, veterinarje in popotnike o afriški prašičji kugi, konec junija pa sta v Sloveniji začela kampanjo tudi uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Afriška prašičja kuga je virusna bolezen domačih in divjih prašičev, ki ni nevarna za zdravje ljudi in drugih živalskih vrst, a ker zanjo ni cepiva, lahko povzroči veliko gospodarsko škodo, saj je ob pojavu bolezni treba na širšem območju pokončati prašiče, omejiti izvoz živali, mesa in izdelkov iz prašičjega mesa, precejšnji pa so tudi stroški za ukrepanje. Bolezen se širi po Evropi in Aziji od leta 2014 dalje. Letos so jo na novo potrdili pri divjih prašičih v italijanskih regijah Piemont, Ligurija in Lacij, v Nemčiji so jo prenesli na jugozahod države v rejo domačih prašičev na nemško-francoski meji, pojavila se je tudi na Poljskem, v Romuniji, na Madžarskem, v Estoniji, Litvi, Bolgariji, Latviji, Slovaški, Moldaviji, Rusiji, Srbiji, Grčiji, Ukrajini in Severni Makedoniji.

Za bolezen so značilne rdečine po koži ter nenaden visok pogin. Najbolj se pojavlja v poletnih mesecih, ko se tveganje za vnos in širjenje bolezni poveča zaradi večjega števila turistov, ki lahko v osebni prtljagi prinašajo tudi meso in mesne izdelke, ki izvirajo iz okuženih domačih in divjih prašičev.

V upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin in na kmetijskem ministrstvu svetujejo rejcem, naj bodo pozorni na zdravstveno stanje prašičev, vsak sum na bolezen naj javijo veterinarju, sicer pa naj dosledno izvajajo biovarstvene ukrepe. Lovci naj spremljajo zdravstveno stanje divjih prašičev, še posebej naj bodo pozorni na pogine živali. Odgovorno naj ravnajo tudi porabniki hrane, saj odmetavanje ostankov hrane, ki vsebuje meso okuženih živali, predstavlja tveganje za prenos bolezni na velike razdalje.