Iz starih časov: Pisemske novice

Trubar je v svoja pisma vpletal tudi razne novice, iz katerih lahko razberemo, kakšen je bil njegov in takratni vsakdan.

Največ takšnih novic najdemo v pismih baronu Ivanu Ungnadu (1496-1564). Ta je bil Trubarjev podpornik in eden od glavnih veljakov tistega časa na Štajerskem in v celem cesarstvu. Bil je odkrit luteran, Lutra je tudi osebno spoznal. Vsa pisma se začno na podoben način: »Blagorodnemu in plemenitemu gospodu, gospodu Ivanu Ungnadu, baronu ženeškemu, rimsko cesarskega veličanstva svetovalcu itd., svojemu milostnemu gospodu itd.« In doda kot obvezni dostavek: »Milost in mir od Boga po Kristusu.« Novico vplete med drugo pisanje: »V preteklih štirih tednih je nepretrgoma razsajal tu na Gorenjskem in Dolenjskem, prav tako tudi v Benetkah, skoraj pri vsakem hud kašelj. Nekaj jih je umrlo, tu v Ljubljani kakih 30 oseb. Bog si ga vedi, kaj še bo. Sicer pa letos za kugo ni tu še nihče umrl.« To pismo je poslal iz Ljubljane, 28. novembra 1562. Ljubljana je bila torej za tega Dolenjca gorenjsko mesto (»tu na Gorenjskem«).

Tudi naslednja pisma so poslana iz Ljubljane. Dne 18. septembra 1563: »Novega ne vem vaši milosti nič pisati, razen da je baje v Mariboru umrlo mnogo ljudi, tudi v Varaždinu in Ptuju se je vnela kuga v 5 hišah. Na Vranskem nad Celjem jih je tudi nekaj umrlo za kugo. V deželi Kranjski je povsod, hvala Bogu, čist zrak, žito je dobro obrodilo, a v mnogih krajih je toča napravila veliko škode. Tudi v laški deželi je dovolj žita. Olje je drago itd.« Dne 5. oktobra 1563: »V deželi Kranjski je zrak še vedno, hvala Bogu, čist in zdrav. Le na Spodnjem Štajerskem se kuga čedalje bolj širi. Žito je poceni, pa bo še padlo. Sladkih laških vin je malo in so draga. Dolenjskega vina tudi ni mnogo in je kislo. Gospodje komisarji, gospod deželni glavar in gospodje odborniki se menda danes vrnejo s turške meje, ki so jo znova objezdili in pregledali. Tudi v laški deželi je žito dobro uspelo. Drugih novic nimamo.« In 9. decembra 1563: »Pravijo, da se Turek močno oborožuje zoper nas, kar rad verjamem, ker živi vse brez brige in pokore in v vsakršnih zabavah. Kuga razsaja še vedno po Spodnjem Štajerskem. Na Kranjskem se je že začela v Radečah in v Blagovici. Cena žitu pada, toda kislo vino, olje in maslo je zelo drago.« Kakšno življenje: kuga, Turki, draginja … Nam, ki od tega poznamo le draginjo, je v primerjavi z njimi dobesedno prizaneseno. Bogu hvala!

Pa navedimo še, kar je v enem gornjih pisem. Barona Ungnada naproša, naj posreduje pri višjih oblasteh, da ga ne bi zaprli. »Če pa do tega pride, ne bi take priprošnje nič zalegle, kajti v gradu me ne bi dolgo držali, temveč poslali v Rim. Tam bom pač moral izpiti laško juho, s strupom zabeljeno, kajti moje ime je v Rimu že tako znano in zasovraženo, kakor ime pokojnega Lutra. Dano v Ljubljani, 5. oktobra leta itd. 63. / Primož Trubar, / s svojo roko podpisal.« Ukaz za aretacijo pa je bil tistega dne že v Ljubljani … (Vir: Pisma Primoža Trubarja, uredil Jože Rajhman, izdala SAZU, Ljubljana 1986.)