Poslanci o prodajah državnih deležev

Na izredni seji, ki so jo predlagali poslanci koalicije, je državni zbor ta teden sprejel poročilo parlamentarne komisije o prodajah deležev Kada in Soda v 83 družbah.

Ljubljana - Preiskovalna komisija je sredi maja sprejela končno poročilo, v katerem ugotavlja, da je prišlo do netransparentnih prodaj državnih deležev v večini gospodarskih družb. Komisija je med drugim tudi ugotovila, da sta Kad in Sod v obdobju med letoma 1994-2005 prodala deleže v skupno več kot dva tisoč družbah. Koalicijski poslanci so na izredni seji poudarjali, da je pri pregledanih prodajah prišlo do oškodovanja državnega premoženja in da je treba državljanom tudi povedati, kolikšno je bilo oškodovanje, kdo so bili nosilci javnih funkcij in kakšni (in čigavi) interesi so pripeljali do takšnih prodaj. Stranki Zares in SD sta izredno sejo obstruirali, češ da je bilo delo komisije za prodajo deležev Kada in Soda nestrokovno, površno, nekorektno in nekonsistentno. Po mnenju opozicije bi morali obravnavati tudi sporno prodajo deležev v Mercatorju. Dejstvo, da je niso, pa po njihovem mnenju dokazuje, da je bila komisija pod vodstvom poslancev SDS ustanovljena ravno z namenom, da zamegli dogajanje pri prodaji Mercatorja in vlogo predsednika vlade Janeza Janše ter gospodarskega ministra Andreja Vizjaka pri tem.

Izredna seja se je ukvarjala tudi z usklajevanjem socialnih transferjev. V stranki DeSUS so namreč predlagali, da bi morali socialne prejemke usklajevati z rastjo bruto plač in ne več z rastjo življenjskih stroškov kakor doslej. Vendar pa je poslanska večina predlog že drugič zavrnila, podprla pa ga ni niti vlada, ker naj bi s tem odstopili od evropskega načela usklajevanja transferjev z rastjo življenjskih stroškov, imel pa bi tudi posledice za državni proračun. Če bi upoštevali predlog DeSUSa, bi potrebovali 60 milijonov evrov. Matični odbor je zato predlagal kompromisni predlog, da bi se socialni prejemki še naprej usklajevali z rastjo življenjskih potrebščin, vendar dvakrat letno, za kar bi potrebovali dodatnih 25 milijonov evrov. DeSUS sicer vztraja pri svojem predlogu, pripravljen pa je na kompromis, ki bi ljudem s socialnega dna prinesel kakršno koli izboljšanje. Prve usklajene transferje bi lahko izplačali že v začetku avgusta, višji pa bi bili za štiri odstotke.