Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja

Franja bo čez dve leti obnovljena

Zaradi varnosti je mogoč ogled ostankov partizanske bolnišnice Franja v soteski Pasica le pod strokovnim vodstvom ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Partizanska bolnišnica Franja, ki jo je po nalogu poveljstva IX. korpusa decembra leta 1943 začel graditi zdravnik dr. Viktor Volčjak (njegov doprsni kip je postavljen pred vhodom v sotesko), za njim pa je vodenje prevzela upravnica in zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri se tudi imenuje, je delovala do maja 1945. V njej se je zdravilo 522 težjih ranjencev, od katerih jih je 62 umrlo. Pokopali so jih v soteski in k truplu položili stekleničko s podatki o pokojniku, da so po vojni ob prekopu vedeli, kdo je pokojnik. Bolnišnica je imela izreden trikrožni obrambni sistem z minskim poljem in bunkerji v stenah nad sotesko. Nemci so prvič napadli sotesko s severne strani aprila 1944. Niso ugotovili, kaj je v njej, vendar je zdravnica Franja vseeno ukazala umik ranjencev v Davčo. Junija se je osebje z ranjenci vrnilo. Konec marca 1945 so Nemci znova hoteli ugotoviti, kaj je v soteski, vendar so se zaradi opozorilnih strelov partizanske straže in neprehodnih skal umaknili. Partizani bi takrat lahko s svojih položajev pobili večino napadalcev, vendar tega niso storili zaradi možnosti maščevanja nad okoliškimi ljudmi. Odločitev se je kasneje izkazala za pravilno.

Cerkno – Huda ura, ki je 18. septembra lani pustošila nad zahodnim delom Slovenije, je pustila v dolini Pasice, v kateri so konec leta 1943 in v prvi polovici leta 1944 na pobudo partizanskih zdravnikov dr. Viktorja Volčjaka in dr. Franje Bojc Bidovec zgradili partizansko bolnišnico Franja, strahotno razdejanje. Navidezno pohlevni potok Čerinščica je narasel in nosil po soteski drevje in kamenje ter podiral vse, kar mu je bilo napoti. Kot za šalo je odplaknil osem od desetih barak bolnišnice z vsemi predmeti, ki so bili razstavljeni v njih. Med skalovjem v strugi so jih našli komaj tretjino. Po čudežu sta ostali nepoškodovani le dve baraki: številka 1, v kateri sta bila soba za ranjence in bunker, in številka 4, v kateri so bivali zdravniki. Druge je voda odnesla po soteski, v nekaterih primerih s temelji vred. Predvsem velika količina drevja, še posebej hrastovega in jesenovega, in kamenja, ki ga je narasla voda nosila s seboj, je marsikje spremenila tudi stoletno strugo Čerinščice.

Dostop do ostankov bolnišnice je bil dolgo nemogoč. Mestni muzej Idrija, ki je muzej za Idrijsko in Cerkljansko, in država sta spomladi odstranili najhujše ovire in nevarnosti na poti do bolnišnice. Zgrajeni so varovani kamniti, betonski in leseni prehodi in mostiči, prostor, kjer so bile postavljene barake, pa je očiščen. Bolnišnica Franja, ki je na seznamu evropske kulturne dediščine in na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine, je v omejenem obsegu znova odprta za javnost. Obisk je pod strokovnim vodstvom in ob upoštevanju pravil varnosti mogoč ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Zgradili bomo novo Franjo

»Prepričan sem, da bo čez dve leti zgrajena nova Franja. Želim, da bi na novo postavili vse barake, jih malo dvignili in tako zavarovali pred morebitno ponovno visoko vodo. Vlada je obljubila, da bo za obnovo zagotovila denar,« je prepričan Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja. Še danes ga zmrazi ob misli, da bi bile lahko posledice septembrske ujme še bolj tragične. V soteski ni bilo ljudi. Najavljena je bila skupina šolarjev, ki pa je obisk odpovedala. Kaj bi bilo, če bi bili otroci in njihovi spremljevalci takrat v Franji …

Za Romana Obida, ki je v Mestnem muzeju Idrija že 22 let odgovoren za Franjo in pozna sotesko do zadnjega kamna in drevesa, tokratna obnova Franje ne bo prva. Leta 1989 je v sotesko zgrmel del stene. Ogromna količina kamenja je zaprla dolino in zajezila Čerinščico, ki je naraščala in grozila, da bo zalila barake. Ko so že razmišljali o miniranju pregrade, je voda sama našla pot in bolnišnica je bila rešena. Takratni skalni podor je poškodoval nekaj barak. Roman se je s sodelavci lotil popravila. Pet poškodovanih barak so obnovili v 75 dneh. »Takrat,« pravi Roman Obid, »smo imeli srečo z vremenom. Takrat ni bilo nobene povodnji in smo lahko v miru in varno odstranili skale.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Nasveti / torek, 3. julij 2007 / 07:00

Potrošnik zdravi jetra

Že nekaj časa ob stezah, poteh in po travnikih občudujem bleščeče in nenavadno modre cvetove navadnega potrošnika oz. cikorije (Cichorium intybus).

Objavljeno na isti dan


GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Včasih je ravno obratno

Vsi so se norčevali iz mojega šepanja

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Nevihta sladkih rož

Pa smo jo dobili: antologijo slovenske poezije 20. stoletja, 372 pesmi 103 avtorjev na 650 straneh. Nevihta sladkih rož je naslov te imenitne knjige, pesmi je izbral in uredil Peter Kolšek, izdala Štu...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Sedmica: Na robu kulturnega

Hm. Stanje duha v Sloveniji ni bistveno drugačno, kot je bilo v prejšnjem stoletju. Recimo. Če bi si želeli na Blejskem otoku baročno cerkvico, postavljeno na gotskih temeljih in posve...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Med sosedi 23

Sredi preteklega tedna je avstrijsko Ustavno sodišče objavilo nove odločbe o dvojezičnih krajevnih napisih na Koroškem, s katerimi razširja seznam krajev, v katerih bi morale stati dv...

GG Plus / petek, 2. februar 2007 / 06:00

Iz starih časov: Lačne terice

Delo teric je bilo naporno, zato so se morale pred teritvijo in med njo dobro podpreti. Delo je bilo enolično, a ne dolgočasno, dogajale so se prav zabavne reči. Eno od zgodb nam je ohra...