Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja

Franja bo čez dve leti obnovljena

Zaradi varnosti je mogoč ogled ostankov partizanske bolnišnice Franja v soteski Pasica le pod strokovnim vodstvom ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Partizanska bolnišnica Franja, ki jo je po nalogu poveljstva IX. korpusa decembra leta 1943 začel graditi zdravnik dr. Viktor Volčjak (njegov doprsni kip je postavljen pred vhodom v sotesko), za njim pa je vodenje prevzela upravnica in zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri se tudi imenuje, je delovala do maja 1945. V njej se je zdravilo 522 težjih ranjencev, od katerih jih je 62 umrlo. Pokopali so jih v soteski in k truplu položili stekleničko s podatki o pokojniku, da so po vojni ob prekopu vedeli, kdo je pokojnik. Bolnišnica je imela izreden trikrožni obrambni sistem z minskim poljem in bunkerji v stenah nad sotesko. Nemci so prvič napadli sotesko s severne strani aprila 1944. Niso ugotovili, kaj je v njej, vendar je zdravnica Franja vseeno ukazala umik ranjencev v Davčo. Junija se je osebje z ranjenci vrnilo. Konec marca 1945 so Nemci znova hoteli ugotoviti, kaj je v soteski, vendar so se zaradi opozorilnih strelov partizanske straže in neprehodnih skal umaknili. Partizani bi takrat lahko s svojih položajev pobili večino napadalcev, vendar tega niso storili zaradi možnosti maščevanja nad okoliškimi ljudmi. Odločitev se je kasneje izkazala za pravilno.

Cerkno – Huda ura, ki je 18. septembra lani pustošila nad zahodnim delom Slovenije, je pustila v dolini Pasice, v kateri so konec leta 1943 in v prvi polovici leta 1944 na pobudo partizanskih zdravnikov dr. Viktorja Volčjaka in dr. Franje Bojc Bidovec zgradili partizansko bolnišnico Franja, strahotno razdejanje. Navidezno pohlevni potok Čerinščica je narasel in nosil po soteski drevje in kamenje ter podiral vse, kar mu je bilo napoti. Kot za šalo je odplaknil osem od desetih barak bolnišnice z vsemi predmeti, ki so bili razstavljeni v njih. Med skalovjem v strugi so jih našli komaj tretjino. Po čudežu sta ostali nepoškodovani le dve baraki: številka 1, v kateri sta bila soba za ranjence in bunker, in številka 4, v kateri so bivali zdravniki. Druge je voda odnesla po soteski, v nekaterih primerih s temelji vred. Predvsem velika količina drevja, še posebej hrastovega in jesenovega, in kamenja, ki ga je narasla voda nosila s seboj, je marsikje spremenila tudi stoletno strugo Čerinščice.

Dostop do ostankov bolnišnice je bil dolgo nemogoč. Mestni muzej Idrija, ki je muzej za Idrijsko in Cerkljansko, in država sta spomladi odstranili najhujše ovire in nevarnosti na poti do bolnišnice. Zgrajeni so varovani kamniti, betonski in leseni prehodi in mostiči, prostor, kjer so bile postavljene barake, pa je očiščen. Bolnišnica Franja, ki je na seznamu evropske kulturne dediščine in na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine, je v omejenem obsegu znova odprta za javnost. Obisk je pod strokovnim vodstvom in ob upoštevanju pravil varnosti mogoč ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Zgradili bomo novo Franjo

»Prepričan sem, da bo čez dve leti zgrajena nova Franja. Želim, da bi na novo postavili vse barake, jih malo dvignili in tako zavarovali pred morebitno ponovno visoko vodo. Vlada je obljubila, da bo za obnovo zagotovila denar,« je prepričan Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja. Še danes ga zmrazi ob misli, da bi bile lahko posledice septembrske ujme še bolj tragične. V soteski ni bilo ljudi. Najavljena je bila skupina šolarjev, ki pa je obisk odpovedala. Kaj bi bilo, če bi bili otroci in njihovi spremljevalci takrat v Franji …

Za Romana Obida, ki je v Mestnem muzeju Idrija že 22 let odgovoren za Franjo in pozna sotesko do zadnjega kamna in drevesa, tokratna obnova Franje ne bo prva. Leta 1989 je v sotesko zgrmel del stene. Ogromna količina kamenja je zaprla dolino in zajezila Čerinščico, ki je naraščala in grozila, da bo zalila barake. Ko so že razmišljali o miniranju pregrade, je voda sama našla pot in bolnišnica je bila rešena. Takratni skalni podor je poškodoval nekaj barak. Roman se je s sodelavci lotil popravila. Pet poškodovanih barak so obnovili v 75 dneh. »Takrat,« pravi Roman Obid, »smo imeli srečo z vremenom. Takrat ni bilo nobene povodnji in smo lahko v miru in varno odstranili skale.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / nedelja, 21. avgust 2022 / 16:06

Leksikon filozofije, Dodatek

»Biopolitika (gr. bios – 'življenje', politika kot izvajanje oblasti) je izraz, ki ga je uveljavil francoski filozof M. Foucault za označevanje spremembe izvajanja politične oblasti, ki na...

Objavljeno na isti dan


Slovenija / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Slovenija žaluje za žrtvami reke Save

Za torek je država razglasila dan žalovanja za žrtve nesreče, ki so izgubile življenja pri spustu po Savi na območju hidroelektrarne Blanca.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Sedmica: Penko in njegov pipec

»Ko sem prišel iz poslovne stavbe SCT, sta name brez opozorila skočila dva policista posebne enote, mi zvila roke na hrbet in mi nataknila samozatezne lisice, tretji policist pa mi je bral pravic...

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Kultura košnje

Ja, kaj je pa zdaj to - da se o košnji piše v Snovanjih?! Ima to kmečko delo sploh kak kulturni pomen? Odgovor je nedvoumen: ima ga, kosci in grabljice pa so pravi kulturni delavci, ohranjajo kulturno...

Prosti čas / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Vsi le ne gredo na dopust

Vrsto let velja, da gredo na največjih televizijah ustvarjalci na dopust in živijo le od ponovitev domačih in tujih oddaj, nadaljevank, nanizank ali filmov.

GG Plus / ponedeljek, 7. julij 2008 / 07:00

Iconotheca Valvasoriana

Sredi junija je brez posebne medijske pozornosti izšla Iconotheca Valvasoriana (IV), ki zna biti po Dalmatinovi Bibliji in Valvasorjevi Slavi tretji najbolj ambiciozni knjižni projekt Slovencev vseh č...