Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja

Franja bo čez dve leti obnovljena

Zaradi varnosti je mogoč ogled ostankov partizanske bolnišnice Franja v soteski Pasica le pod strokovnim vodstvom ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Partizanska bolnišnica Franja, ki jo je po nalogu poveljstva IX. korpusa decembra leta 1943 začel graditi zdravnik dr. Viktor Volčjak (njegov doprsni kip je postavljen pred vhodom v sotesko), za njim pa je vodenje prevzela upravnica in zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri se tudi imenuje, je delovala do maja 1945. V njej se je zdravilo 522 težjih ranjencev, od katerih jih je 62 umrlo. Pokopali so jih v soteski in k truplu položili stekleničko s podatki o pokojniku, da so po vojni ob prekopu vedeli, kdo je pokojnik. Bolnišnica je imela izreden trikrožni obrambni sistem z minskim poljem in bunkerji v stenah nad sotesko. Nemci so prvič napadli sotesko s severne strani aprila 1944. Niso ugotovili, kaj je v njej, vendar je zdravnica Franja vseeno ukazala umik ranjencev v Davčo. Junija se je osebje z ranjenci vrnilo. Konec marca 1945 so Nemci znova hoteli ugotoviti, kaj je v soteski, vendar so se zaradi opozorilnih strelov partizanske straže in neprehodnih skal umaknili. Partizani bi takrat lahko s svojih položajev pobili večino napadalcev, vendar tega niso storili zaradi možnosti maščevanja nad okoliškimi ljudmi. Odločitev se je kasneje izkazala za pravilno.

Cerkno – Huda ura, ki je 18. septembra lani pustošila nad zahodnim delom Slovenije, je pustila v dolini Pasice, v kateri so konec leta 1943 in v prvi polovici leta 1944 na pobudo partizanskih zdravnikov dr. Viktorja Volčjaka in dr. Franje Bojc Bidovec zgradili partizansko bolnišnico Franja, strahotno razdejanje. Navidezno pohlevni potok Čerinščica je narasel in nosil po soteski drevje in kamenje ter podiral vse, kar mu je bilo napoti. Kot za šalo je odplaknil osem od desetih barak bolnišnice z vsemi predmeti, ki so bili razstavljeni v njih. Med skalovjem v strugi so jih našli komaj tretjino. Po čudežu sta ostali nepoškodovani le dve baraki: številka 1, v kateri sta bila soba za ranjence in bunker, in številka 4, v kateri so bivali zdravniki. Druge je voda odnesla po soteski, v nekaterih primerih s temelji vred. Predvsem velika količina drevja, še posebej hrastovega in jesenovega, in kamenja, ki ga je narasla voda nosila s seboj, je marsikje spremenila tudi stoletno strugo Čerinščice.

Dostop do ostankov bolnišnice je bil dolgo nemogoč. Mestni muzej Idrija, ki je muzej za Idrijsko in Cerkljansko, in država sta spomladi odstranili najhujše ovire in nevarnosti na poti do bolnišnice. Zgrajeni so varovani kamniti, betonski in leseni prehodi in mostiči, prostor, kjer so bile postavljene barake, pa je očiščen. Bolnišnica Franja, ki je na seznamu evropske kulturne dediščine in na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine, je v omejenem obsegu znova odprta za javnost. Obisk je pod strokovnim vodstvom in ob upoštevanju pravil varnosti mogoč ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Zgradili bomo novo Franjo

»Prepričan sem, da bo čez dve leti zgrajena nova Franja. Želim, da bi na novo postavili vse barake, jih malo dvignili in tako zavarovali pred morebitno ponovno visoko vodo. Vlada je obljubila, da bo za obnovo zagotovila denar,« je prepričan Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja. Še danes ga zmrazi ob misli, da bi bile lahko posledice septembrske ujme še bolj tragične. V soteski ni bilo ljudi. Najavljena je bila skupina šolarjev, ki pa je obisk odpovedala. Kaj bi bilo, če bi bili otroci in njihovi spremljevalci takrat v Franji …

Za Romana Obida, ki je v Mestnem muzeju Idrija že 22 let odgovoren za Franjo in pozna sotesko do zadnjega kamna in drevesa, tokratna obnova Franje ne bo prva. Leta 1989 je v sotesko zgrmel del stene. Ogromna količina kamenja je zaprla dolino in zajezila Čerinščico, ki je naraščala in grozila, da bo zalila barake. Ko so že razmišljali o miniranju pregrade, je voda sama našla pot in bolnišnica je bila rešena. Takratni skalni podor je poškodoval nekaj barak. Roman se je s sodelavci lotil popravila. Pet poškodovanih barak so obnovili v 75 dneh. »Takrat,« pravi Roman Obid, »smo imeli srečo z vremenom. Takrat ni bilo nobene povodnji in smo lahko v miru in varno odstranili skale.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Šport / sreda, 6. junij 2012 / 07:00

Tek z žalostjo v srcih

Eden od najstarejših tekov v Sloveniji je letos minil z bolečim spominom na pred kratkim umrlo Magdo Bertoncelj iz Podblice, eno od pobudnic in ustanoviteljic športnega društva Bela peč-Podblica.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / / 07:00

Vsaka naprava je unikat

Rastlinske čistilne naprave so manj znane, a se vse bolj uveljavljajo. Zanje se odločajo lastniki stavb, ki imajo dovolj prostora in so še posebej ekološko ozaveščeni.

GG Plus / / 07:00

Dan zdravega življenja

Vzajemna zdravstvena zavarovalnica je na Brdu pri Kranju organizirala Dan zdravega življenja. V okviru dogodka je bila okrogla miza na temo zdravstvenega absentizma.

Nasveti / / 07:00

Pogledi tedanjih komunistov (4)

Iz prejšnjič omenjenega kratkega zapisa je razvidno, da kljub velikemu številu ljudi, ki so sodelovali na tako imenovanih šenčurskih dogodkih, zborovanje sploh ni bilo iz vidika varnosti ogroženo...

Gospodarstvo / / 07:00

Znak kakovosti za osem gorenjskih dobrot

Na razstavi Dobrote slovenskih kmetij so znak kakovosti prejeli Miha Golob, Jože Bobnar, Romana in Vinko Kimovec, Tomislav Nastran, Mija Cof, Danijela Dolinar, Mojca Hlebanja in Slavica Šinkovec.

Gospodarstvo / / 07:00

Novim podjetjem ponujajo Perfekten začetek

Kranj - Gorenjska banka je podjetjem, ki šele začenjajo poslovati, ponudila paket Perfekten začetek, ki združuje bančne in računovodske storitve, Si.mobilovo Popolno pisarno ter...