Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja

Franja bo čez dve leti obnovljena

Zaradi varnosti je mogoč ogled ostankov partizanske bolnišnice Franja v soteski Pasica le pod strokovnim vodstvom ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Partizanska bolnišnica Franja, ki jo je po nalogu poveljstva IX. korpusa decembra leta 1943 začel graditi zdravnik dr. Viktor Volčjak (njegov doprsni kip je postavljen pred vhodom v sotesko), za njim pa je vodenje prevzela upravnica in zdravnica dr. Franja Bojc Bidovec, po kateri se tudi imenuje, je delovala do maja 1945. V njej se je zdravilo 522 težjih ranjencev, od katerih jih je 62 umrlo. Pokopali so jih v soteski in k truplu položili stekleničko s podatki o pokojniku, da so po vojni ob prekopu vedeli, kdo je pokojnik. Bolnišnica je imela izreden trikrožni obrambni sistem z minskim poljem in bunkerji v stenah nad sotesko. Nemci so prvič napadli sotesko s severne strani aprila 1944. Niso ugotovili, kaj je v njej, vendar je zdravnica Franja vseeno ukazala umik ranjencev v Davčo. Junija se je osebje z ranjenci vrnilo. Konec marca 1945 so Nemci znova hoteli ugotoviti, kaj je v soteski, vendar so se zaradi opozorilnih strelov partizanske straže in neprehodnih skal umaknili. Partizani bi takrat lahko s svojih položajev pobili večino napadalcev, vendar tega niso storili zaradi možnosti maščevanja nad okoliškimi ljudmi. Odločitev se je kasneje izkazala za pravilno.

Cerkno – Huda ura, ki je 18. septembra lani pustošila nad zahodnim delom Slovenije, je pustila v dolini Pasice, v kateri so konec leta 1943 in v prvi polovici leta 1944 na pobudo partizanskih zdravnikov dr. Viktorja Volčjaka in dr. Franje Bojc Bidovec zgradili partizansko bolnišnico Franja, strahotno razdejanje. Navidezno pohlevni potok Čerinščica je narasel in nosil po soteski drevje in kamenje ter podiral vse, kar mu je bilo napoti. Kot za šalo je odplaknil osem od desetih barak bolnišnice z vsemi predmeti, ki so bili razstavljeni v njih. Med skalovjem v strugi so jih našli komaj tretjino. Po čudežu sta ostali nepoškodovani le dve baraki: številka 1, v kateri sta bila soba za ranjence in bunker, in številka 4, v kateri so bivali zdravniki. Druge je voda odnesla po soteski, v nekaterih primerih s temelji vred. Predvsem velika količina drevja, še posebej hrastovega in jesenovega, in kamenja, ki ga je narasla voda nosila s seboj, je marsikje spremenila tudi stoletno strugo Čerinščice.

Dostop do ostankov bolnišnice je bil dolgo nemogoč. Mestni muzej Idrija, ki je muzej za Idrijsko in Cerkljansko, in država sta spomladi odstranili najhujše ovire in nevarnosti na poti do bolnišnice. Zgrajeni so varovani kamniti, betonski in leseni prehodi in mostiči, prostor, kjer so bile postavljene barake, pa je očiščen. Bolnišnica Franja, ki je na seznamu evropske kulturne dediščine in na poskusnem seznamu Unescove svetovne dediščine, je v omejenem obsegu znova odprta za javnost. Obisk je pod strokovnim vodstvom in ob upoštevanju pravil varnosti mogoč ob nedeljah in praznikih ob 10. in 16. uri.

Zgradili bomo novo Franjo

»Prepričan sem, da bo čez dve leti zgrajena nova Franja. Želim, da bi na novo postavili vse barake, jih malo dvignili in tako zavarovali pred morebitno ponovno visoko vodo. Vlada je obljubila, da bo za obnovo zagotovila denar,« je prepričan Roman Obid iz Cerknega, oskrbnik bolnišnice Franja. Še danes ga zmrazi ob misli, da bi bile lahko posledice septembrske ujme še bolj tragične. V soteski ni bilo ljudi. Najavljena je bila skupina šolarjev, ki pa je obisk odpovedala. Kaj bi bilo, če bi bili otroci in njihovi spremljevalci takrat v Franji …

Za Romana Obida, ki je v Mestnem muzeju Idrija že 22 let odgovoren za Franjo in pozna sotesko do zadnjega kamna in drevesa, tokratna obnova Franje ne bo prva. Leta 1989 je v sotesko zgrmel del stene. Ogromna količina kamenja je zaprla dolino in zajezila Čerinščico, ki je naraščala in grozila, da bo zalila barake. Ko so že razmišljali o miniranju pregrade, je voda sama našla pot in bolnišnica je bila rešena. Takratni skalni podor je poškodoval nekaj barak. Roman se je s sodelavci lotil popravila. Pet poškodovanih barak so obnovili v 75 dneh. »Takrat,« pravi Roman Obid, »smo imeli srečo z vremenom. Takrat ni bilo nobene povodnji in smo lahko v miru in varno odstranili skale.«

 

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Jesenice / torek, 16. avgust 2011 / 07:00

Prva ulica s svetilkami led

Cesta Cirila Tavčarja na Jesenicah je prva, ki jo razsvetljujejo energetsko varčne svetilke led.

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:51

Pol milijona evrov za sanacijo gozdov

Kranj – Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja je v minulih dneh izdala lastnikom gozdov odločbe za dodelitev finančnih podpor pri odpravi škode v poškodovanih gozdovih in pri obnovi teh go...

Radovljica / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:49

Obletnica vrnitve Mošnjanov v domačo vas

V teh dneh mineva petinsedemdeset let, odkar so se v domačo vas iz izgnanstva vrnili prebivalci Mošenj. V nemških taboriščih so preživeli dobro leto dni, potem ko so aprila 1944 Nemci vas požgali in n...

Kranj / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:48

Obnovili so poškodovano vozišče

Kranj – V okviru rednega vzdrževanja cest so na kranjski občini poskrbeli za obnovo močno poškodovanega vozišča na Ulici XXXI. divizije. Asfalt je bil namreč uničen, v času deževja so zaradi posedk...

Kranj / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:46

Le manjša prenova hotela

Kljub načrtovani temeljiti prenovi Hotela Brdo je po neuspelem javnem razpisu sedaj že jasno, da se bodo lotili le manjše prenove. Zaključuje se prenova Gradu Brdo.

Kranj / ponedeljek, 18. maj 2020 / 19:45

Tomaž Vilfan ostaja direktor

Kranjski mestni svetniki so na sredini seji za direktorja Gasilsko reševalne službe Kranj potrdili Tomaža Vilfana. Nova svetnika sta Gašper Peterc in Gordana Grobelnik.