Jadrajmo

Besedilo: Miroslav Braco Cvjetičanin
Kategorija: Nasveti / torek, 24. junij 2008 / 06:00

Malo čudno se sliši, ampak tudi s kolesom se da izkoriščati veter.

V prejšnji številki sem začel s temo, kako veter lahko postane kolesarjev prijatelj. Nasprotni veter ni nujno zlo, s katerim se moramo vsakič spopadati. A s pravilno vožnjo in nekaterimi kolesarskimi »zakoni« o zavetrju lahko celo uživamo.

Na začeto temo je bil odziv kar velik. Jasno, zato, ker je bilo v tem mesecu kar nekaj pomembnih kolesarskih rekreativnih prireditev, na katerih je vsaj osnovno znanje o zavetrju še kako dobrodošlo. Če vas samo opomnim se spomniti na maraton Franja in tisti neugoden nasprotni vetrič, ki nas je dražil vse od začetka Poljanske doline pa do BTC Cityja.

Torej, začeli smo z »iskanjem ugodnega vetra« in nadaljevali z najugodnejšo postavitvijo v skupini kolesarjev ob pihanju vetra s katerekoli strani.

Danes bom opisal kolesarsko jadranje.

Ves čas vožnje moramo biti pozorni, kakšna je smer vetra. Večkrat se nam zgodi, da se v nekaj kilometrih smer pihanja večkrat spremeni. Vedno znova moramo ugotoviti, s katere smeri nam hoče nagajati, in vedno znova ga moramo ukaniti. Ob upoštevanju opisanih pravil vožnje »na veter« boste ugotovili, da je veter lahko vaš veliki zaveznik. Tisti, ki se malo resneje ukvarjate z rekreacijo in ki se udeležujete maratonov ali celo tekmovanj, boste prikimali tem stavkom. Največja nevarnost tiči v paniki, ko iščete maksimalno ugodno zavetrje za kolesarjem pred vami. Pazite, da se ne približate preveč, in vedno bodite pozorni na to, ali kolesar pred vami ve, da vas »ima na zadnjem kolesu«. Pri vožnjah na veter morate biti nasploh še pozornejši kot sicer in resnično morate imeti oči na vseh koncih čelade. Izkušenost kolesarja se zelo dobro prepozna ravno v vetrovnem vremenu. Energijo, ki jo boste prihranili v zavetrju, potem lahko unovčite v tistih kilometrih, ko vam bo veter zapihal v hrbet ali se bo nepridiprav speljal na kako drugo cesto.

Vožnja v vetrovnem vremenu ima še nekaj »mišolovk«. Ena je ta, da pozabimo na frekvenco pedaliranja. Na vetru ponavadi pozabimo na obrate in potem začudeno pogledujemo na pulsmeter, ki nam kaže previsoke cifre. Največkrat smo prepričani, da je to posledica sovražnika, ki nam piha. V bistvu pa smo začeli »zabijati« pedala, kot bi bili na zadnji serpentini Vršiča. Kaj storiti? Brez panike. Pravočasno si rezervirajte položaj v zavetrju. Ne pozabite, da hitrost v takem primeru pade in je treba pogosteje prestavljati. Bodite zelo, zelo pozorni na kolesarje pred in za seboj, saj v tako panični situaciji neizkušeni reagirajo zelo svojeglavo in predstavljajo nevarnost za celo skupino. Obnašajte se, kot da piha sosedu in ne vam, in zato ob daljših vetrovnih intervalih ne pozabite, da morate tudi takrat piti in jesti. Zelo rado se zgodi, da ob umiritvi neugodnih razmer namesto lažjega nadaljevanja vožnje ugotovite, da je vaš »rezervoar« izpraznjen. Vodilni pari naj se menjavajo hitreje, ker bodo s tem prihranili ogromno energije, hitrost bo ostala konstantna in skupina bo ostala kompaktna.

Glejte, nekaj osnovnih navodil, kako lahko veter postane kolesarjev prijatelj, sem vam nanizal. Strah, jeza ali nejevolja ob pihanju vetra v čelo so odveč ..., sploh če kolesarite s prijatelji.