Pod Arihovo peč in na Bleščečo

Blizu 500 pohodnikov se je udeležilo 37. zimskega pohoda na Arihova peč, ki so ga v nedeljo, 1. marca, s pomočjo številnih pokroviteljev organizirali Slovensko planinsko društvo in Slovenska športna zveza iz Celovca ter Slovensko prosvetno društvo iz Šentjakoba v Rožu. Organizatorji so povedali, da bi bila udeležba še večja, če ne bi bila ta nedelja tudi volilna, saj so na Koroškem volili župane in člane občinskih svetov.

Pohod je spomin na 70. obletnico smrti osmih partizank in partizanov ter aktivistov Osvobodilne fronta za Koroško, ki so se skrivali v bunkerju pod Arihovo pečjo nad Šentjakobom/St. Jakob v Rožu. Bili so izdani. Hajka se je začela 9. februarja leta 1945 zvečer, končana pa je bila zjutraj naslednjega dne, ko je bilo sedem partizanov in aktivistov ustreljenih med umikom iz bunkerja, ki so ga porušili, osmega, 16-letnega kurirja, pa so ujeli in ga po mučenju ubili naslednji dan, 11. februarja. Njegovega groba še niso našli. Trupla sedmih pobitih so še dva dni razkazovali domačinom, nato pa so jih skrivoma zagrebli v bližnji vasi. Grob so odkrili šele jeseni leta 1945. Po odločitvi šentjakobskega odbora Osvobodilne fronte so pobite pokopali na tamkajšnje pokopališče, kjer počivajo še danes.

Izdaja partizanov in njihov poboj je še danes ena od temnih plati šentjakobske zgodovine. Štirje od takratnih stanovalcev bunkerja so preživeli. Med njimi tudi Kranjčan Bogo Mohar - Ston, ki je bil usodnega jutra na kurirski dolžnosti in se je uspel umakniti pred napadalci. Ston, ki bo 24. junija letos star 90 let, je še edina živa priča dogodka. Kljub starosti se vsako leto vrača pod Arihovo peč, kjer so leta 2010 obnovili bunker, in se pokloni spominu na svoje bojne tovarišice in tovariše. Na stari bunker ga spominja križ. Tudi letos je bil in je, tako kot vsakič, doživel prisrčen in spoštljiv sprejem. Koroška, kjer je kot aktivist OF ostal do leta 1946, je njegove velika ljubezen in tudi bolečina, saj so morali Slovenci po vojni preživljati težke čase.

Večina pohodnikov se je povzpela tudi na 1080 metrov visoko Bleščečo planino, kjer ima Slovensko planinsko društvo iz Celovca svojo kočo. Med letom je odprta ob nedeljah, vzpon do nje pa ni zahteven.