Osamljeni so hrabri

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Prosti čas / petek, 20. junij 2008 / 06:00

Kako bi lahko poimenovali raftanje? Prišli, veslali, zmagali? In da je še ves dan deževalo? Prišli, veslali, zmagali in deževalo je? Glasovcev očitno nista motila ne dež ne mraz, pogumno so "odraftali" svoj del, za zaključek pa poskrbeli še s skokom v precej živahno Savo.

Kot vsako leto je tudi letos Gorenjski glas pripravil tradicionalno druženje za redne in stalne sodelavce časopisne hiše. Kljub mrazu in celodnevnemu dežju je bila udeležba dobra, vendar precej manjša, kot bi bila v primeru lepega vremena.

Nasmejani in dobre volje, malce premraženi, a zato kar naprej ob 'šanku' na čaju, ob Savi v Radovljici, na prostoru za piknike Tinarafta, kjer je skupaj s parkiriščem prostora za najmanj sto ljudi, smo preživeli prijeten petkov popoldan. Že prostor za piknik, ki ga ponuja Tinaraft, je zanimiv. Če vam ni do 'piknikovanja' za mizo, se lahko odločite za sprehod, kolesarjenje, igranje odbojke, badmintona. Urejen imajo celo manjši skalnjak z okrasnim ribnikom, največ pozornosti pa že takoj ob prihodu pritegne mini zoo, kjer se ob lepem vremenu najbolj zabavajo najmlajši družinski člani. Predvsem odtehta pogled na kar lepo število pisanih papig. Žal je deževalo ves dan, tako da je polovica čarov prostora za piknike ostala neodkritih, še najbolj pa sta uživala sodelavca, ki sta poskakovala na jekleno-leseni konstrukciji brvi čez Savo tik ob Tinarafu, češ, 'a ni fino, glej, kako se maje.'

Prijavljeni 'heroji' za raftanje se niso ustrašili slabega vremena, napolnili dva velika gumenjaka in se kljub dvanajstim stopinjam pogumno spustili po Savi. Po trinajstih kilometrih in dveh urah veslanja se jim je spet prilegla velika skodelica vročega čaja, pogumnim morda kaj bolj močnega, topel golaž pa je bil tokrat najbolj zaželena hrana popoldneva.

Na koncu je peščica 'veslačev po Savi' v sebi odkrila trenutno herojstvo, dvignila adrenalin do najvišje točke v svojem telesu in se z brvi nekaj metrov nad reko pognala na noge v deročo Savo. Ti so sicer nekaj časa na brvi parlamentirali 'bi ne bi' in 'čemu ne bi' pa 'zakaj bi', potem pa ugotovili, da je vsako dodatno razmišljanje odveč. Zlezeš na ograjo in skočiš.

Pravzaprav je bil sam skok v vodo še najlažji, pomembno je bilo, da so, ko so enkrat pristali v reki, pokazali vse svoje plavalne sposobnosti, da jih tok pod mostom ni odnesel stran od obale. Izkušeni vodniki Tinarafta so budno spremljali adrenalinsko razpoložene korenjake, tako da strahu pred tem, da bi plavali do Kranja, ni bilo.

Zanimivo dogodivščino sta doživela tudi naša Gregorja. Eden skrbi za red in mir v tehniki, drugi je informatik, oba pa sta navdušena ljubitelja rekreacije in športa. Odločila sta se za solo varianto in se spustila po Savi z mini raftom. Vse lepo in prav, dokler zadnji v gumenjaku ni doživel srečanja z obrežnim vejevjem. Škodo je utrpel njegov nos.