Preveč debelega drevja

Poljanski gozdni posestniki imajo v gozdovih že preveč debelega drevja, sekajo pa bistveno manj, kot bi lahko.

Poljane – V ponedeljek se bo končala javna razgrnitev osnutka gozdnogospodarskega načrta enote Poljane za obdobje 2008-2017, v četrtek je bila o načrtu še javna obravnava. Kot sta povedala glavna načrtovalka Karmen Nunar in vodja poljanske krajevne enote zavoda za gozdove Bogo Žun, je v enoti 5.506 hektarjev gozdov, površina se v zadnjih desetih letih ni spremenila, saj ni bilo ne zaraščanja ne večjih krčitev. Skoraj vsi gozdovi (več kot 98 odstotkov) so v zasebni lasti, gozdna posest je še vedno zelo razdrobljena, le 37 lastnikov od 818 ima več kot trideset hektarjev gozda, 288 lastnikov do enega hektarja in 254 lastnikov od enega do pet hektarjev. Lastniki sekajo več, kot so nekdaj, a še vedno bistveno manj, kot dopušča načrt. V minulih desetih letih bi lahko posekali 270 tisoč kubičnih metrov drevja, vendar so to možnost izkoristili le 60-odstotno. Ker je posek manjši, kot ga omogočata lesna zaloga in letni prirastek, se povečuje delež debelega drevja, to pa postaja tudi eden glavnih problemov v enoti. Kar 56 odstotkov lesne zaloge iglavcev je v dveh najvišjih debelinskih razredih, povprečno posekana »lubadarka« ima 1,5 kubičnega metra lesa, sicer pa je povprečje posekanega drevja 0,8 »kubika«.

»Lastniki le počasi povečujejo posek. Če je nekdo že dolgo navajen na leto posekati trideset kubičnih metrov lesa, ga je težko prepričati, da poseka šestdeset, sedemdeset »kubikov«,« pravi Bogo Žun in poudarja: »Glavni problem je v tem, da je v enoti zelo malo čistih kmetij oz. večjih gozdnih posestnikov, ki so dohodkovno odvisni od gozda. Na kmetijah, kjer kmetujejo ob službi, od vseh del najlažje počaka delo v gozdu. Pričakujemo, da bodo lastniki v prihodnje sekali več, tudi zato, ker je med njimi vse več takih, ki so pripravljeni delo v gozdu zaupati za to usposobljenim in opremljenim izvajalcem. Še pred leti je to veljalo kot sramota za lastnika.«

Čeprav v minulem desetletnem obdobju v enoti ni bilo večje naravne ujme, je t. i. sanitarni posek zaradi ujm, bolezni in škodljivcev predstavljal kar 31 odstotkov celotne sečnje. Trenutno predstavlja največji problem lubadar, lani je napadel okrog štiri tisoč kubičnih metrov drevja, letos že okrog 1.400 »kubikov«. Vse večji problem postaja »pritisk« na gozdni prostor, kot problem pa izpostavljajo tudi pomanjkanje subvencij za nego gozdov.