Rok je gasilec, pevec, kulturnik ...

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
petek, 13. junij 2008 / 06:00

Rok Potočnik iz Bukovice si zasluži bronasti grb občine Škofja Loka, so ocenili v prostovoljnem gasilskem društvu Bukovica, občinski svet pa je temu pritrdil.

»Menil sem, da je še malo prezgodaj za priznanje, a so mi rekli, da to ne pomeni, da lahko preneham delati,« se je pošalil letošnji dobitnik bronastega grba občine Škofja Loka Rok Potočnik, sprva presenečen, nato pa vesel priznanja, za katerega so ga predlagali v domačem gasilskem društvu. Letos bo star 50 let, tako da ima pred seboj še veliko let za delo v gasilskem društvu, v vaškem odboru, pri kulturnem društvu, med pevci … Vse to namreč Rok Potočnik počne že kakih trideset let.

»Najbolj aktiven sem pri gasilcih, kjer delam trideset let, od tega sem bil petnajst let poveljnik, pet let tudi predsednik. Ob lanskem praznovanju osemdesetletnice društva sem bil predsednik odbora za praznovanje in ob tem smo izdali gasilsko kroniko. Letos pa bomo uradno prevzeli tudi novo gasilsko vozilo. Sedaj se pri gasilcih bolj ukvarjam s pripravami na tekmovanja desetin. Vsako leto prinesemo s tekmovanj dva pokala. Zelo uspešne so gasilke od pionirk do članic. S slednjimi smo bili nedavno na regijskem tekmovanju na Bledu, kjer sicer ni bilo pokala, kljub temu pa kar dobra uvrstitev,« je na svoje varovanke ponosen Rok Potočnik.

Rok je bil dejaven tudi v krajevni skupnosti Bukovica Bukovščica. Član sveta in vaškega odbora Bukovica je bil ravno v obdobju, ko so skozi vas obnavljali regionalno cesto, in tedaj se je ukvarjal z zahtevnim pridobivanjem soglasij krajanov. Sicer pa je več kot tri desetletja tudi član okteta Zadružniki, kjer je po smrti svojega očeta prevzel koordinacijo vaj in nastopov ter skrb za ureditev notnega arhiva. Četrt stoletja poje tudi v cerkvenem pevskem zboru podružnične cerkve sv. Florijana. Poleg tega je član upravnega odbora kulturnega društva v domačem kraju.

Dela ne zmanjka, pravi nagrajenec, in čeprav se sedaj vozi na delo v Ljubljano, kar vzame nekaj več časa, se delu v korist skupnosti ni odrekel. In kot pravi, se s priznanjem njegovo delo ne konča. Nasprotno!