Ob koncu šolskega leta

Kdor dela v šoli, bo najbrž pritrdil moji ugotovitvi, da je kmalu po prvomajskih počitnicah konec učenja za marsikaterega otroka.

Svoje naredi pomlad, prikrade se utrujenost in rezultat je že skoraj počitniško vzdušje. Takole junija se sprašujem, kdo se mi pri tem najbolj smili. Otroci, učitelji ali starši? Otroci zato, ker imajo vsega dovolj in še sami ne vedo, zakaj naj bi se učili. Učitelji zato, ker morajo vleči zadnje ocene iz učencev in hkrati poskrbeti še za kupe birokratskih papirjev. Poleg tega jih čaka še kakšen zagovor pred starši, ki se jim zdi, da bi njihov otrok lahko dobil boljše ocene. Starši se mi pa smilijo zato, ker v sveti veri, da so v celoti odgovorni za uspeh svojih otrok, začnejo moledovati, podkupovati ali groziti otrokom, da bi se več učili.

Včasih razmišljam, kako bi bilo, če bi ukinili osnovnošolsko obveznost. Mogoče bi se potem drugače obnašali. Seveda takšnim hudobnim mislim žugajo s prstom vsi tisti, ki se bojijo, da bi se vrnili v stare čase, ko je bil to privilegij. Ampak saj šolanje naših otrok JE privilegij. Samo ne vem, zakaj se potem tega bolj ne zavedamo in se temu primerno ne obnašamo. Če bi nam to pravico res vzeli, bi še prosili, če lahko opravljamo vse tiste dolžnosti, o katerih sedaj toliko barantamo. Starši bi vztrajali pri napisanih domačih nalogah in vsak dan hodili v šolo, če bi bilo potrebno. Samo, da bi otrok smel obiskovati pouk. Otroci bi manj uveljavljali svoje pravice in več svoje dolžnosti – kajti vsak je sam svoje usode kovač. Manj bi manipulirali s ponavljanjem kontrolnih nalog in z opravičevanjem v stilu, da je prišla teta iz Amerike …

Mogoče bi bilo manj dopuščanja neprimernega vedenja, ki postaja bolj navada kot izjema. Vse je dovoljeno in vse opravičljivo. Če ni polna luna, je pa mlaj ali pa se Merkur pomika ritensko in ima velik vpliv na vse, ki se ne znajo primerno obnašati. Vsi ostali pa bodo kmalu postali manjšina, ki se bo borila, da se bodo v šoli tudi kaj naučili. Ukinimo vendarle obvezno šolanje. Da bomo sploh videli, kdo je zainteresiran za šolo. Ali bomo dočakali dan, ko bodo v šolo prihajali tako učenci kot starši z enakim namenom? Da se nekaj naučijo, da nekaj zvedo. Zanimanje staršev za otroka je osnovni temelj za gradnjo znanja. V šolah vedno pogrešamo ene in iste starše. Če bi usluge vsakič posebej plačevali, bi prišli? Bi se potem vljudno obnašali kot pri zdravniku, kjer nihče ne vpije, ne pljuva in ne uničuje lastnine. Si morajo učitelji izmisliti dolgo čakalno dobo, da bodo več vredni?

Želim si, da bi šola postala prostor, kjer bi se opravljalo njeno glavno poslanstvo – izobraževanje. Želim si tudi, da bi družine spet delovale tako, da bi opravljale svoje osnovno poslanstvo - vzgojo. Želim si, da bi znanje postalo vrednota. Da bi se za to trudili skupaj – otroci, starši, vsa družba.

Privoščite si počitnice, dopust, odklop, karkoli in si napolnite dušo in telo z lepimi doživetji.