Spomine preliva na papir

Martina Sedej, upokojena učiteljica iz Železnikov, nadvse rada piše zgodbe o spominih na otroštvo, šolanje, učiteljsko življenje ... Pred kratkim sta bili dve zgodbi tudi nagrajeni.

Martina Sedej iz Železnikov je dolga leta na tamkajšnji šoli poučevala slovenščino, zdaj pa je že več kot deset let upokojena in se še lažje kot prej posveča svoji veliki ljubezni – pisanju. »Do tega imam res veliko veselje. Zelo sem navezana na Notranjsko, od koder izvirata moja starša in sem kot otrok tam preživela ogromno časa. Veliko sem pisala o teh spominih, pa tudi o spominih na otroštvo, ki sem ga preživela v Šiški, na šolanje, učiteljsko življenje … Do danes sem zagotovo napisala več kot petdeset spisov oziroma sestavkov. Vedno izhajam iz lastnih izkušenj,« je povedala sogovornica, ki upa, da bodo njene zgodbe kdaj luč sveta ugledale tudi v knjigi.

Nekatere Martinine zgodbe so objavili v reviji Otrok in družina, dve pa sta bili nedavno nagrajeni na literarnih natečajih Kmečkega glasa. Konec lanskega leta je uspešno sodelovala na natečaju za božično-novoletno prilogo, ki je potekal pod naslovom Zgodilo se je decembra, in sicer s sestavkom, v katerem opisuje očeta, ki je bil kot predšolski deček pesterna v oddaljeni vasi. »Prikrajšan je bil za otroštvo, tepli so ga. Iz njegovega pripovedovanja se spomnim, da mu je gospodinja zagrozila, da ga bo tako mahnila, da mu bo od ene strani ona dala, od druge pa zid, ker ga bo tako porinila. Pišem o tem, kako ga je mama pred božičnimi prazniki prišla iskat in kako je bil srečen, ko sta v snegu šla domov, ko je tako rekoč stopal še v tople mamine stopinje …,« je strnila Martina. V drugi zgodbi, ki je bila nagrajena na natečaju za letošnjo velikonočno prilogo, pa je opisala obisk v mamini rojstni vasi ob veliki noči.

Sama zelo rada prebira dela Lojzeta Kovačiča. »V nekaterih idejah se ne strinjam z njim, a njegova dela je užitek brati. Ima strašen spomin, sposobnost oživljanja, prikazovanja detajlov. Poleg tega zelo rada berem mladinsko literaturo, Bevka na primer. Všeč mi je tudi Medved Pu, ki je knjiga knjig. Ni namenjena le otrokom, to je knjiga za vse generacije. Berite jo, da se boste umirili, hkrati pa vam bo dala toliko lepega,« je svetovala sogovornica.

Ob pisanju in branju ima še vrsto drugih aktivnosti. Ob torkih obiskuje telovadbo, četrtki so namenjeni skupini Zimzelenke, ki deluje pod okriljem Rdečega križa, v njej pa je Martina 'ministrica za literaturo'. Po lanskih poplavah se ukvarja tudi z biodinamičnim vrtnarjenjem.