Bogastvo etnološke dediščine

Tita Porenta, nova kustodinja Mestnega muzeja Radovljica

Radovljica - Mestni muzej Radovljica, eno od petih enot Muzejev radovljiške občine, je lani še posebej zaznamovalo odprtje stalne zbirke o Antonu Tomažu Linhartu. Odmevna razstava in bogata zbirka pa sta bili povod še ene pomembne novosti: Muzeji radovljiške občine so kot vodjo enote lahko zaposlili dodatnega kustosa. Na to mesto je v začetku leta iz Tržiškega muzeja prišla Radovljičanka Tita Porenta, magistrica novejše zgodovine in diplomirana etnologinja.

Kaj je botrovalo vaši odločitvi, da svojo profesionalno pot nadaljujete v Mestnem muzeju Radovljica?

»Trinajst let že z družino živim v Radovljici in vedno se mi je zdelo pomembno, da se vključim v domače okolje. Vsa ta leta sem iskala svoje mesto v življenju kraja in področje, na katerem bi lahko sodelovala in na ta način tudi sama kaj doprinesla k skupnosti. Zato je bila odločitev, da kandidiram za razpisano mesto, nekako naravna. Res je, da je opus Antona Tomaža Linharta zame nova izkušnja, predvsem zato, ker se z 18. stoletjem, obdobjem, v katerem je Linhart živel, doslej nisem veliko ukvarjala. A z vsebino, ki jo je zbrala direktorica Verena Štekar-Vidic, sem se že dodobra seznanila in zdaj se že ukvarjam s tem, kako nadgraditi sistem raziskovanja tega obdobja. Načrtujem občasne razstave zanimivih eksponatov in drugega gradiva iz drugih muzejev pri nas pa seveda razširitev pedagoškega in andragoškega dela. Drugo strokovno področje dela je skrb za premično dediščino na levem bregu Save v občini Radovljica. Tovrstno gradivo je do sedaj zbirala in urejala kustodinja Čebelarskega muzeja Ida Gnilšak. Vesela sem, da smo pred kratkim v sodelovanju z župniščem in Glasbeno šolo Radovljica že odprli razstavo Radovljica, naše staro mesto skozi stoletja. Pri tej razstavi sem spoznavala specifične vire za posamezna obdobja, ki bi jih v prihodnje rada uredila in uvrstila v muzejsko zbirko Mestnega muzeja.«

Kakšno je pravzaprav osnovno poslanstvo Mestnega muzeja?

»Strokovno je to inštitucija, ki zbira, hrani, ohranja, dokumentira, proučuje in posreduje premično dediščino. Obenem pa je to ustanova, ki "pokriva" določeno območje in z njim živi, spremlja in beleži življenje v njem."

Kako vidite njegovo prihodnost?

»Muzej mora postati del razvoja svojega območja. Nekatere krajevne skupnosti in posamezniki imajo že svoje muzejske zbirke, v katerih je zajeta predvsem dediščina z zgodovinskega in umetnostno zgodovinskega področja, etnologije pa je bistveno manj. Zato je ena mojih pomembnih nalog ta, da grem med ljudi, se seznanim s stvarmi, ki jih hranijo, jim pomagam in pokažem, kako jih hraniti. Prebrala sem številne zbornike, ki so nastajali v zadnjih letih, in v njih začutila, kakšno bogastvo imajo ljudje doma. Lepo bi bilo, če bi lahko vedeli zanj in lastnike nagovorili, da ga kdaj pa kdaj tudi postavijo na ogled."