Investitorji z lopatami v rokah

Besedilo: Boštjan Bogataj
Kategorija: Kranj / nedelja, 1. junij 2008 / 06:00

Za oživljanje gorenjskega gospodarstva smo Gorenjci od vlade pričakovali vsaj sto milijonov in pristali pri 25 milijonih evrov do leta 2013. Premalo?

Kranj – Gradnja gospodarskega središča Gorenjske (GRE.GOR) temelji na treh projektih: Informacijsko-komunikacijski tehnologiji v Kranju, Aviologistiki ob letališču na Brniku in Razvoju materialov na lokacijah Škofja Loka, Jesenice in Železniki. V okviru razvoja materialov se bodo hkrati razvijale še poslovne cone v Šenčurju, Žirovnici in na Laborah v Kranju. Leta 2006 je Vlada v Resoluciji o nacionalnih razvojnih projektih za razvoj gospodarskih središč po Sloveniji načrtovala od sto do 160 milijonov evrov za posamezno regijo. Sofinanciranje GRE.GOR-ja je bilo predvideno v višini 39 milijonov evrov do leta 2023.

Trenutno je za projekt GRE.GOR zagotovljenih 25 milijonov evrov, ki jih Gorenjci lahko porabimo do leta 2013. Denarja je manj, kot so načrtovali pripravljavci projektov. »Projekti načeloma ne bodo okrnjeni, saj izhajajo iz poslovnega okolja oziroma podjetij, kjer delujejo v skladu z ekonomsko logiko,« odgovarja Lidija Zeme iz Regionalne razvojne agencije Gorenjske (BSC Kranj). Projekte bodo v skladu z ekonomsko upravičenostjo prijavili v celoti, problem pa lahko nastane pri dejanskem sofinanciranju iz evropskih virov.

»Sofinanciranje bo manjše, kot je bilo predstavljeno z Resolucijo. Če je prej veljalo, da bodo projekti sofinancirani 40-odstotno iz evropskih skladov, pa lahko sedaj realno pričakujemo okoli 22-odstotno sofinanciranje,« pojasnjuje Lidija Zeme. To pomeni, da bodo za projekte morali več prispevati zasebniki, ki za prijavo na razpis potrebujejo ves preostali denar. Študija izvedljivosti, ki so jo pripravili na BSC Kranj v sodelovanju s prijavitelji projektov, je pokazala, da ima projekt GRE.GOR realne možnosti izvedbe do leta 2011.

Letališko mesto bomo zgradili

Letališko mesto (aviologistična cona) s hotelom, gostinskimi objekti, poslovnimi in logističnimi zmogljivostmi naj bi bilo zgrajeno v predviden roku, to je do leta 2015, pravijo v Aerodromu Ljubljana. »Naša politika pri gradnji cone je, da nismo investitorji v objekte, ampak zemljišča oddajamo. Praviloma bomo na tak način tudi v prihodnje iskali investitorje,« nam je pojasnila Brigita Zorec iz Aerodroma Ljubljana. Tako so lani z DHL-ovim centrom odprli prvi objekt v Letališkem mestu.

»Pred dvema tednoma smo objavili tudi obvestilo o zbiranju ponudb za gradnjo in upravljanje hotela. V ta namen smo rezervirali dobrih 16 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče, s katerim želimo pritegniti znano hotelsko verigo,« pojasnjuje Brigita Zorec. Naslednji objekt v coni bo stavba Poslovnega središča, zelo pomemben projekt pa je tudi prestavitev državne ceste in gradnja železniške povezave s prestolnico. »Pri izvedbi začrtanih projektov je veliko odvisno od gospodarskega ministrstva oziroma hitrosti objave razpisov. Pri nekaterih projektih, kot je Iskratelov IKT park, že čakajo z lopatami v rokah,« o možnosti izvedbe v rokih pravi Lidija Zeme. Zaključek razpisa pričakujejo v septembru in upajo, da se zaradi volitev ne bo še zamaknilo pridobivanje (čeprav v manjšem obsegu) denarja iz evropskih skladov.