Bi zaplesali salso?

Besedilo: Natalija Bohinc, licenčna vaditeljica aerobike v Studiu Vital
četrtek, 29. maj 2008 / 06:00

Danes je ponudba plesnih tečajev in plesnih zvrsti resnično pestra in bogata. Plesni učitelji, vaditelji, profesionalni in rekreativni plesalci ter sami udeleženci plesnih tečajev se zavedajo pomena in pozitivnih učinkov, ki jih ples ima.

Ples ni zgolj učenje korakov, je veliko več. Gre za druženje, sprostitev, preživljanje prostega časa. Ima izredno dober psihosocialni učinek. Že sama pojava plesa, harmonično gibanje, zibanje bokov in nežni gibi v človeku izzovejo prijetne občutke nežnosti, strasti, veselja, želje po dotiku, po čutenju. Harmonična glasba v nas prebudi neminljive, lepe spomine, popelje nas na domišljijska polja hrepenenja, ki se jim s podobnim gibanjem želimo čim bolj približati. Vse prijetne občutke tako želimo združiti v plesnem gibanju, takrat doživimo sebe in partnerja, postanemo zadovoljni, uživamo trenutke veselja, sreče in lepote, ti pa nam znova in znova potrdijo, da je odločitev za ples pogojena z močno notranjo motivacijo (dr. Zaletel, 2007).

Pri večini plesov (latinsko ameriški, standardni) se med aktivnostjo srečujemo z aerobno vzdržljivostjo, kar pomeni, da vir energije predstavlja kisik, ki doteka v krvni obtok ter v mišice in tako zadovolji potrebe organizma po energiji. Pri tem pa se porabi kar precej kalorij in pridobi lepša postava.

Pozitivni učinki plesa so: poveča se vzdržljivost in gibljivost telesa, izboljša se telesna drža, krepi se kardiovaskularni in respiratorni sistem, okrepijo se kosti in sklepi (manj verjetnosti za nastanek osteoporoze), izboljša se moč srca, izredno se izboljša občutek za ravnotežje in orientacijo v prostoru, postanemo bolj okretni, gibčni, vitalni, glasba spodbuja motivacijo, zmanjšuje napetosti in stres, ne potrebujemo posebne opreme niti okolja za izvajanje, časovno lahko poteka kadarkoli (Ižanc, 1996).

Torej, ples je lahko zelo prijetna rekreacija, druženje ob prijetni glasbi, kjer storimo veliko za svoje telo, srce, hkrati pa se sprostimo, saj so naši možgani zaposleni z učenjem plesnih korakov in tako ne mislimo na vsakdanje skrbi.

V zadnjem času pa je izjemno priljubljen ritmičen latino ples salsa. Ta še posebej pridobi čar v poletnih mesecih, ko pokažemo malo več gole kože in se radi zabavamo na prostem. Salsa je primerna za vse, tudi tiste, ki se s plesom še niso srečali, saj so koraki razmeroma preprosti, melodična in ritmična glasba pa pritegne še tako neveščega plesalca ali plesalko. Ples spremljajo ritmi latino salse, merengue in bachate, miganje z boki, dobra volja in zabava.

Salsa je nastala v šestdesetih letih, ko je v Ameriki vladala politična in ekonomska kriza ter spor s Kubo. V Ameriko se je pred tem preselilo veliko Kubancev, skupaj z njimi pa je prišla tudi njihova tradicionalna glasba. Salsa je tako nastala v Ameriki, v latino četrtih New Yorka. Kubanci so svojim tradicionalnim ritmom dodali še kanček ameriškega jazza in r'n'b-ja in nastala je salsa.

Salso je težko definirati kot glasbo ali ples, saj združuje veliko karibskih stilov, kot so: rumba, son montuno, guaracha, mambo, cha cha cha, bomba, plena, cumbia, guajira, charanga, festejo, danzon … To so glasbene in plesne zvrsti latino dežel od Kube, Dominikanske republike do Portorika, Venezuele, Kolumbije …

Pravijo, da je neposreden prednik salse kubanski son, ki izvira iz Mehike in ki je v tridesetih letih doživel razcvet v takrat gospodarsko močnejši Ameriki. Son je na Kubi zelo cenjena glasba, je osnova afro-kubanske glasbe, nastale iz afriških bobnov in španske kitare. Salsa je »podedovala« ritmični in harmonični vzorec sona in tudi instrumentalno zasedbo. Salsa je ples za užitkarje, je zapeljiva in strastna, zaplešete lahko sami ali s partnerjem.