Spet čakamo na gradbeno dovoljenje

Spomladi so se začela dela pri gradnji krožišča v Zmincu, ki je vezano na prihodnjo Poljansko obvoznico. Slednje pa še ne morejo graditi, ker je bilo razveljavljeno decembra izdano gradbeno dovoljenje in vrnjeno upravni enoti v Škofji Loki v ponovno odločanje. Pogovor z županom občine Škofja Loka Igorjem Drakslerjem.

Kaj se trenutno dogaja v zvezi s Poljansko obvoznico, za del katere je ministrstvo za okolje in prostor marca razveljavilo gradbeno dovoljenje?

»Na upravni enoti imamo vloženo gradbeno dovoljenje za prvo in četrto etapo, ki je bilo z ministrstva za okolje in prostor vrnjeno nazaj k njim. Nosilci projekta, torej občina in družba za državne ceste, smo že dobili zahtevo za dopolnitev dokumentacije, in sicer moramo dopolniti dokazila o razpolaganju z zemljišči, strokovne službe se sedaj s tem pospešeno ukvarjajo, tako da bo upravna enota lahko znova odločala o gradbenem dovoljenju. Vloženo imamo tudi že zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za predor pod Stenom.«

Se lahko zgodi, da zaradi zapletov Poljanska obvoznica »pade«, tako kot se je to zgodilo pred natanko tridesetimi leti?

»Ne bi bil rad črnogled, ampak v skrajnem primeru bi projekt Poljanske obvoznice lahko tudi padel. Čeprav v tak črn razplet sam ne verjamem, pa me veliko bolj skrbi to, da zaradi zavlačevanja ne bomo uspeli pridobiti evropskega denarja, ki predstavlja kar 75 odstotkov planiranih sredstev. Drži, na neki način smo tam, kjer smo bili pred 30 leti. Imamo zagotovljen ves potreben denar, a nekateri naši občani bodo zaradi nerazumljivih interesov storili vse, da ta ključni projekt pade.«

Ta mesec je občino obiskala ministrica za delo. Kaj je bil predmet pogovorov z njo?

»Glede na nekatere odprte, nerešene zadeve, ki sodijo v resor ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, je bil sicer kratek obisk ministrice zelo dobrodošel. Najprej sva se pogovarjala o podpisu sporazuma med Slovenijo in Hrvaško o povojnih grobiščih, ker je to za nas precej pomembno vprašanje spričo dejstva, da je v grobiščih pri Crngrobu največ hrvaških žrtev. Ministrico sem prosil tudi za posredovanje, da bi se čimprej srečali na sestanku zaradi ureditve starološkega gradu. Na občini smo pripravili predlog, da bi bila v njem umeščena glasbena šola, vendar pa tega nikakor nismo zmožni sami financirati. O tem naj bi se pogovarjali tako z ministrstvom za delo, kot z ministrstvom za kulturo in tudi z ministrstvom za šolstvo, če obstajajo možnosti, da se še letos prijavimo na ustrezen program. Pogovarjala sva se tudi o koncesiji za domsko varstvo starejših. Kot je znano, imamo v Škofji Loki potencialnega koncesionarja, ki želi zgraditi nov dom za starejše in varovana stanovanja. Ministrico sem tudi obvestil, da smo zadovoljni z dogajanjem v varstveno delovnem centru, kjer za letos predvidevamo še ustanovitev bivalne skupnosti v Stari Loki. Obenem se dogovarjamo tudi za brezplačni prenos lastništva bazena v centru slepih s strani države na občino.«

Po nekaterih zapletih ste aprila slednjič oddali projekt urejanja vodovodov, s katerim kandidirate za sredstva kohezijskega sklada. Zakaj se je zataknilo?

»Oba projekta smo sedaj res oddali, tako za kanalizacijo kot za vodovod. Pri slednjem se je nekoliko zavleklo deloma v naši, deloma v sosednji občini (projekt namreč poteka za vse štiri občine na Škofjeloškem) zaradi dodatnih geoloških raziskav. Zadevo smo oddali na ministrstvo za okolje in prostor, zatem gre dokument v obravnavo še na vladno službo za lokalno samoupravo. Računamo, da bomo jeseni dobili odločbo, saj glede na dolge predpisane roke stvar ne more iti hitreje. Glede na skupni indikativni seznam vseh obravnavanih projektov, smo v primeru kanalizacije projekt oddali kot 10., pri vodovodu pa celo kot 6. izmed skupno 18 uvrščenih na ta seznam.«

Kaj boste pri vodovodu s kohezijskimi sredstvi obnovili?

»Na področju oskrbe s pitno vodo bomo posodobili naslednje primarne vodovode: Visoko-Trebija, Hotovlja; Škofja Loka–Visoko; Trebija-Podgora, ter primarnega vodovoda Škofja Loka, vodovoda v Puštalu (izgradnja vodnega zbiralnika Puštal) in vodovoda v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter. V ta sklop sodi tudi izgradnja novih zajetij pitne vode na Trebiji. Z investicijskim programom odvajanja in čiščenja odpadnih voda pa bomo posodobili zbirni mestni kanal in zbirni kanal Trata, izgradili bomo kanalizacijski sistem v naselju Puštal, v naseljih Stara Loka, Virlog, Binkelj, Trnje in Vešter ter kanalizacijski sistem Godešič – Reteče – Gorenja vas-Reteče. Zgradili bomo tudi novo čistilno napravo Reteče ter posodobili centralno čistilno napravo Škofja Loka. Vse načrtovane naložbe prestavljajo kar štiri celotne občinske proračune in so zares velikega pomena za štiri občine na Škofjeloškem, pa tudi sama priprava projektov nikakor ni bila enostavna. Vlogo smo pripravljali dve leti! Mislim tudi, da je bilo prav, da smo se odločili v projekt iti sami in pri tem nismo čakali ostalih Gorenjcev, ki sedaj za nami krepko zaostajajo.«

Ljudje se pritožujejo nad gnečo na vpadnici v Škofjo Loko s selške strani. Ali to pomeni, da se gradnja na tem cestnem odseku nadaljuje?

»Ljudje se ob prenovah cest vedno jezijo. Pred kratkim so na gradbišču cestnega odseka Podlubnik–Klančar prestavili vode za elektriko in telekomunikacije. Samo prestavitev omenjenih vodov nam je pri načrtovanem terminskem planu investicije na tem cestnem odseku vzela tri četrt leta! Pač pa zato na polno delajo v Zmincu, kjer bo krožišče navezano na škofjeloško obvoznico. Nekateri nas sprašujejo, kako lahko na tem mestu gradimo brez gradbenega dovoljenja. Obe križišči, vezani na obvoznico, smo lahko naredili brez gradbenega dovoljenja, ker smo imeli zemljišča. Gre namreč za ukrep na obstoječih cestah, tako rekoč za rekonstrukcijo, ki gradbenega dovoljenja ne predvideva.«

Kako potekajo dela na lokalnih cestah?

»Z izvajalci del so v glavnem podpisane praktično vse pogodbe za lokalne ceste, tako da se bodo dela kmalu začela. Teče tudi postopek za ureditev plazu v dolini Luše, kjer smo že pridobili pooblastilo ministrstva za okolje, da lahko sami izvedemo postopek. To bo precej pripomoglo k hitrosti izvajanja del. Trenutno smo v postopku javnega izbiranja izvajalca gradbenih del.«

V Škofji Loki poteka gradnja treh dvoran, dveh športnih in kulturne. Bodo zgrajene do predvidenega roka?

»Na osnovni šoli Jela Janežiča dela zelo dobro potekajo, tako da bodo zelo verjetno končana jeseni. Ta projekt ocenjujem kot plod dobrega sodelovanja med štirimi občinami in tudi športnikov na Škofjeloškem. Na Trati dela sicer potekajo, vendar pa ocenjujem, da bo do septembra precej težko dokončati gradnjo, do zime pa verjetno že. Tretja pa je Kristalna dvorana v Sokolskem domu, kjer trenutno podirajo streho, nato pa bo narejena nova plošča. Načrtujemo, da bi bilo podstrešje dvorane povezano z občinsko stavbo in bi tako občina pridobila nekaj dodatnih prostorov. Z investicijo, ki jo sofinancirata EU iz strukturnih skladov (v višini 1,2 milijona evrov, ki jih moramo letos izkoristiti) in norveškega finančnega mehanizma, bomo pridobili veliko dvorano, narejena bo še manjša dvorana, obnovljeno bo preddverje, sanitarije, mogoč bo tudi prehod v dvorano kina Sora. Na vrtu bo tudi gostinski lokal z razgledno teraso. Ko bo ta dvorana dograjena (predvidoma naj bi jo končali do konca prihodnjega leta), naj bi bilo tu osrednje kulturno središče Škofje Loke, razmišljamo tudi o tem, da bi sem preselili galerijo Ivana Groharja, s čimer bi odpadli stroški najema prostora.«

Je nov parkirni red s parkirišči za najem v Frankovem naselju že zaživel?

»Objavili smo javni poziv, da morajo ljudje skleniti najemne pogodbe za parkiranje pod nadstrešnicami in tudi za novo zgrajena parkirna mesta. Sedaj postavljamo prometno signalizacijo, ki bo parkiranje na teh mestih dovoljevala le najemnikom z dovolilnicami. Slednje občani lahko dobijo na sedežu KS Trata. V kratkem bo občina na omenjenih površinah začela izvajati nadzor. Razlog, da smo vzpostavili takšen parkirni red, je dejstvo, da smo v Frankovem naselju povečali število parkirnih mest iz javnih sredstev, zato torej ni samoumevno, da je potem parkiranje tudi brezplačno. Mislim, da s tem, ko občanom zaračunamo parkiranje na rezerviranih parkirnih mestih, pravice tamkajšnjih stanovalcev niso kršene.«

Obljubljate skorajšen nadzor. Ali to pomeni, da so že zaživele inšpekcijske službe, ki ste jih ustanovili skupaj s še dvema občinama na Škofjeloškem?

»Ta dogovor med tremi občinami še ne deluje, trenutno urejamo prostore za skupne inšpekcijske službe. Predvidevamo, da bo skupni inšpektorat začel polno delovati do julija. Trenutno pa izobražujemo redarje.«

Večje število rojstev in novi zakon o vrtcih, ki predvideva brezplačno varstvo za drugega in tretjega otroka v družini, povzročata probleme, ker jeseni vseh otrok ne bo mogoče sprejeti v obstoječe vrtce. Kako boste rešili »presežek« stotih vpisanih otrok več?

»To je res kar precejšnja zadrega, tako da sedaj pospešeno iščemo možnosti, da do jeseni zagotovimo varstvo za vse prosilce. Mislim, da bomo lahko jeseni vzpostavili štiri dodatne oddelke, do januarja 2009 pa še dva nova. Vse doslej smo vsako leto uspešno reševali varstvo otrok drugega starostnega obdobja. Letos pa je nastopil problem – tudi zaradi novega zakona o vrtcih – v prvem starostnem obdobju. Za letošnjo jesen se nam tako kaže realna možnost novih oddelkov v dijaškem domu.«

Maja ste se v vaši občini aktivno vključili v dogajanja ob tednu Evrope. Kako jih ocenjujete?

»Ob evropskem prazniku smo skušali povezati več dejavnosti: primerjati uspeh našega lokalnega gospodarstva z evropskim (z okroglo mizo z uspešnimi loškimi gospodarstveniki), povedati, da so nekateri naši rojaki uspešni tudi v Evropi (koncert Aleksandra Mežka v kapeli Škofjeloškega gradu), da smo z Evropo povezani tudi prek skupne zavetnice Evrope (izvedba kantate sv. Elizabete uglednega slovenskega skladatelja Andreja Missona, tudi loškega rojaka, ki je sodeloval pri izvedbi Škofjeloškega pasijona pred leti), znova pa smo gostili tudi evropsko poslanko Ljudmilo Novak.«

Ko že omenjate Škofjeloški pasijon, bi lahko sedaj že bolj optimistično napovedali, ali bo prihodnje leto uprizorjen?

»Sam sem v zvezi s tem realist, saj mora biti opravljenih še precej nalog. Prva je imenovanje vodje projekta in potrditev projekta na občinskem svetu, kar naj bi storili še pred poletjem. Če bo to opravljeno, je realno možno pasijon izpeljati prihodnjo pomlad.«