Letališče bo posel, drugo strošek

Po odločitvi cerkljanskih občinskih svetnikov bosta na povečanem brniškem letališču omrežji širokopasovne optike in zemeljskega plina gradila tista ponudnika, ki bosta omrežji pripravljena graditi tudi drugod po občini.

Cerklje – »Vsem diši samo letališče, ker je ekonomsko najbolj zanimivo, zato moramo določiti, da bo moral tisti, ki bo omrežje zemeljskega plina gradil na letališču, enako storiti tudi v Gradu in na Štefanji Gori,« je župan Občine Cerklje Franc Čebulj občinskim svetnikom utemeljil svoj predlog odloka, po katerem bo občina podelila koncesijo za sistemskega operaterja distribucijskega omrežja zemeljskega plina v paketu – skupaj z letališčem tudi za preostali del občine. S podobno taktiko se bodo v Cerkljah lotili tudi gradnje odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij (optike). Občinski svetniki, čeprav z nekaj dvoma o uresničljivosti takšne namere, so oba odloka sprejeli po hitrem postopku.

Poročali smo že, da so si v sosednjem Šenčurju prav zaradi nezainteresiranosti zasebnega kapitala pustili možnost, da lahko občina podeli pravico izvajanja javne službe preskrbe z zemeljskim plinom več operaterjem oziroma za več ožjih območij. V občini pod Krvavcem se bojijo, da bi ob podobni rešitvi ostali brez plinovoda in širokopasovne optike ne samo v manjših vaseh, ampak morda celo v razmeroma velikih Cerkljah. Prav zato so v odlokih določili, da morata koncesionarja zagotoviti dostop do optičnega in plinovodnega omrežja vsem naseljem v občini.

Oba projekta nameravajo izvesti po modelu koncesijskega razmerja zgradi-upravljaj-prenesi. Občina bo izbranemu sistemskemu operaterju podelila koncesijo za upravljanje plinovodnega omrežja za dobo 35 let, potem pa bi omrežje prišlo v last občine. Širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij pa postane last občine Cerklje 30 let po zgraditvi omrežja, koncesijsko pogodbo z upravljavcem pa bo možno podaljšati še za dodatnih 15 let.

Zasebna partnerja bodo poiskali prek javnih razpisov, za širokopasovno omrežje elektronskih komunikacij je bil že objavljen 9. aprila. Za gradnjo optike v naseljih, kjer doslej takšna gradnja sploh ni bila možna (bele lise), bi sicer občina lahko pridobila tudi evropski denar, vendar samo v primeru, da bi tudi sama sofinancirala gradnjo omrežja, vendar se je bruseljskim evrom odpovedala. »Postopki za pridobitev evropskega denarja so preveč zapleteni, zato je za nas boljša rešitev javno-zasebno partnerstvo. Upajmo, da se bo na razpis vendarle kdo javil, sicer bomo najbrž morali omiliti pogoje,« razmišlja župan.